Patriarhi vzhodnih Cerkva in veleposlaniki v Libanonu pozivajo k pomoči kristjanom
v Iraku
LIBANON (petek, 29. avgust 2014, RV) – Opozorilo na preganjanje kristjanov
v svetu; prenehanje spodbujanja islamskega fundamentalizma; podpiranje krščanske navzočnosti
na Bližnjem vzhodu z namenom, da bi istočasno obvarovali sobivanje verstev; učinkovito
in neodložljivo delo za osvoboditev krajev na ravnini Ninive; poziv mednarodnim oblastem,
da bi si prizadevale ublažiti trpljenje na tisoče oseb, zlasti v Iraku, ki so prisiljene
zbežati z lastnih domov in se zateči v begunska taborišča. Vse to je del vsebine zaključne
izjave po srečanju patriarhov vzhodnih Cerkva in veleposlanikov petih stalnih članic
Varnostnega sveta Združenih narodov. To so predstavniki Združenih držav Amerike, Rusije,
Kitajske, Združenega kraljestva in Francije, in sicer v Libanonu. Srečali so se preteklo
sredo na sedežu maronitskega patriarhata v libanonskem mestu Bkerke.
To srečanje
je bilo del prizadevanja cerkvenih predstavnikov za obvarovanje vloge kristjanov v
Iraku, kjer Islamska država zatira manjšine in njihove pripadnike sili v beg. Patriarhi
vzhodnih Cerkva pripravljajo tudi pisma, ki bodo naslovljena na vlade na Zahodu in
v arabskem svetu, da bi jih spodbudile k obrambi multikulturnosti in krščanske navzočnosti
v tisti regiji.
Pretekli teden je maronitski patriarh, kardinal Béchara Boutros
Raï, obiskal begunce, kristjane in jazide, v Erbilu v iraškem Kurdistanu. Skupaj s
kaldejskim patriarhom, Louisom Raphaelom Sakom, je nato pozval mednarodno skupnost,
da »pokola ne bi samo opazovala«. Omenjenima dvema patriarhoma so se v Bkerkeju
v sredo pridružili še drugi. To so grški pravoslavni patriarh Youhana X. Yazigi, armenski
pravoslavni patriarh Aram I., grško-melkitski patriarh Gregorij III. Laham, sirsko-katoliški
patriarh Ignatius Youssif III. Younan, sirski pravoslavni patriarh Ignatius Ephrem
II. in armensko-katoliški patriarh Nerses Bedros XIX. Tarmuni. Na srečanju je sodeloval
še apostolski nuncij v Libanonu, nadškof Gabriele Giordano Caccia.
Znano in
dokumentirano je – tako so zapisali v zaključni izjavi – da napad na kristjane v današnjem
svetu izpostavlja nevarnosti njihovo navzočnost med mnogimi narodi, zlasti v arabskem
svetu. Zaradi nasilja morajo zapustiti dežele, kjer živijo že dva tisoč let. Skupnosti,
katerim so pripadali, so tako prikrajšane za njihovo človeško in kulturno bogastvo.
To je zelo boleče, poudarja izjava, a še bolj boleče je, da mnogi ostajajo tiho navkljub
vsemu, kar se dogaja, in da oblasti, še posebej islamske, ne zavzamejo določenega
stališča.
Zatem se patriarhi in veleposlaniki zahvaljujejo vsem, ki so beguncem
odprli vrata svojih domov, cerkva, vrtov, šol, igrišč, in vsem, ki jim pomagajo materialno,
človeško in duhovno. Nazadnje pa še prosijo mednarodno skupnost, da bi se resno zavzela,
saj je pred vrati zima. Beguncem bo treba omogočiti obiskovanje šol, univerz, vrnitev
na njihove domove, seveda osvobojene, jim povrniti njihovo dostojanstvo in zagotoviti
spoštovanje pravic ter varnosti.