Lorenzago di Cadore: Kardinal Parolin daroval sveto mašo ob otvoritvi svetišča Janeza Pavla II.

LORENZAGO DI CADORE (torek, 26. avgust 2014, RV) – Janez Pavel II. v spominu vseh ostaja kot »papež, zaljubljen v Kristusa«, papež družine in življenja, sposoben svetu posredovati tisto »veselje, ki je osrednja prvina krščanske izkušnje in poklicanosti Cerkve«. S temi besedami je vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, preteklo nedeljo, 24. avgusta, opisal nekdanjega papeža med sveto mašo. Ta je zaznamovala otvoritveno slovesnost svetišča na prostem, ki so ga Janezu Pavlu II. v čast postavili v kraju Lorenzago di Cadore. V tem mestecu v italijanski deželi Veneto je namreč preživel pet poletij v obdobju med 1987 in 1996.

Nauk Janeza Pavla II. je po Parolinovih besedah še danes zelo aktualen. Zlasti z vidika skorajšnje škofovske sinode o družini in pa kot prizadevanje za obrambo življenja in za mir, še posebej na Bližnjem vzhodu. Vatikanski državni tajnik je nato izpostavil veselje, ki je bilo v osnovi njegove »zaljubljenosti v Kristusa«. Kar osebnost tega papeža, danes svetega, dela edinstveno, je globoka in resnično radikalna krščanska hoja. Njegova predanost Kristusu je bila v izvoru vsega, kar je v življenju naredil. Tako je veselje, da je duhovnik, veselje, da pripada Kristusu in da živi popolnoma za njegovo kraljestvo, podaril celemu svetu.

V Lorenzagu je Janez Pavel II. srečeval Boga: »V tihoti, kontemplaciji in molitvi je uspel ne le fizično si odpočiti, ampak je našel tudi trenutke, da je premišljeval o svojem duhovnem življenju, o Kristusu Jezusu in o sveti Cerkvi, kateri je neutrudno služil.« Zato na tem mestu sedaj stoji njegovo svetišče, ki skupaj z dobroto in lepoto okoliških krajev »prepeva slavo Bogu«.

Janez Pavel II. je bil papež 27 let, je zatem spomnil kardinal Parolin in nadaljeval, da je v tem času njegov nauk vplival na razvoj poslanstva Cerkve. Kot je na dan kanonizacije preteklega aprila zatrdil sedanji Petrov naslednik, je bil »papež družine« in »papež evangelija življenja«, kar pomeni tudi, da je obramba družine tesno povezana z zaščito življenja. Prav družina in življenje pa sta dve temi, ki sta zelo pri srcu tudi papežu Frančišku, je še dodal kardinal: »V globalizirani kulturi, ki je v zadnjih desetletjih izgubila okus po družini, krščanskem zakonu, ljubezni, vzgoji za vero in vrednote, veselju otrok, navzočnosti starih staršev, po nepovratnem podarjanju, ima Cerkev dolžnost,« kot je zatrdil kardinal Parolin, »da razloži spodbujevalno moč evangelija družine in življenja.«

V oznanjevanju in sprejemanju resnic, ki se dotikajo temelja skupnega življenja, najdemo pravo pot za gradnjo »civilizacije ljubezni«, kot je govoril že papež Pavel VI. H gradnji te civilizacije smo poklicani vsi. Zato je pomembno življenje, ne smrt; odpuščanje, ne sovraštvo – s temi besedami je vatikanski državni tajnik sklenil – ne žalost, ampak veselje; ne egoizem, ampak medsebojna delitev.

Audio: