Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 21. nedeljo med letom
Mt 16,13-19 Petrova izpoved vere in njegov primat Ko je Jezus
prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence in rekel: »Kaj pravijo
ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Nekateri, da je Janez Krstnik, drugi, da
Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi
pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovoril in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«
Jezus pa mu je odgovoril in rekel: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista
razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter,
Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.
Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva: kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano
v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹«
Razlaga
cerkvenih očetov Epifan Latinec pravi: »Jezus sprašuje svoje učence o svoji
identiteti in sicer prvič na ozemlju poganov ter na način, da bi pogani po Petru lahko
videli to, kar kri in meso še nista odkrila. Ta vidik Jezusovega pridiganja se uresniči
v Kornelijevem spreobrnjenju, prvem med pogani, ki je veroval vanj.« Teodor iz
Erakleje to bolj teološko razloži: »Preko naziva 'Sin človekov' pokaže, da to On
ni samo pojavno, temveč je nespremenljivo človek, ne da bi prenehal biti pravi Bog.«
Sveti Janez Krizostom nadaljuje teološko razlago: »On je tudi hotel, da se odprto
razglasi trinitarična ekonomija, ko pravi: 'Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?'
saj to jasno kaže na njegovo pravo božanskost.« Sveti Hilarij iz Poitiersa dodaja:
»Jezus postavlja vprašanje glede skrivnosti, v katero bo morala vera tistega, ki
veruje, prodreti.« Teodor iz Mopsuestie o Petrovem primatu pravi: »Peter je
skala in na njegovi veroizpovedi bo zgrajena Cerkev.« Epifan Latinec ponovno razlaga:
»Če je Kristus Božji Sin, potem je tudi Bog. Če ni Bog, potem tudi ni Božji Sin.
Toda On je Sin in kot Sin vse prejme od Očeta. Takšnega ga mi sprejmemo in ohranjamo
v svojih srcih.« Sv. Hieronim pravi: »Ni bil še čas, da bi Jezusa razglašali
kot Kristusa pred njegovim trpljenjem in vstajenjem.« Teodor iz Mopsuestije
nadaljuje Hieronimovo misel: »Te stvari je bilo potrebno pred vladarji držati v
tajnosti zaradi tega, da bi lahko Kristus s svojim trpljenjem in vstajenjem preoblikoval
v sebi človeško življenje in ga ponovno ustvaril, torej pripeljal v stanje,
v katerem je bilo pred padcem.« Sv. Janez Krizostom to razmišljanje pripelje do
zaključka: »Po dopolnjenem trpljenju in smrti, bo lahko Njegova resnična identiteta
vtisnjena v razum poslušalcev z vso čistostjo in nespremenljivostjo.«
Misli
Benedikta XVI. Misli o Petrovi izpovedi vere in petrinski službi so iz govora
papeža Benedikta XVI. ob sklepu konklava v sikstinski kapeli 20. aprila 2005.
»V
teh urah sem znova premišljeval o tistem, kar se je zgodilo pred dva tisoč leti v
Cezareji Filipovi. Zdi se mi da slišim Petrove besede: 'Ti si Kristus, Sin živega
Boga' in slovesno Gospodovo zatrditev: 'Ti si Peter skala in na to skalo bom
sezidal svojo Cerkev... Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva' (Mt 16, 15-19).
Ti
si Kristus! Ti si Peter! Zdi se mi, kot da bi podoživel ta evangeljski odlomek; jaz,
Petrov naslednik, trepetajoče ponavljam besede galilejskega ribiča in globoko ganjen
znova slišim obljubo nebeškega Učitelja. Če je po eni strani ogromna teža odgovornosti,
ki jo čutim na mojih ramenih, pa je prav gotovo veliko večja Božja moč, na katero
lahko računam: 'Ti si Peter skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev'
(Mt 16,18). Ko me je izbral za rimskega škofa, me je Gospod želel za svojega namestnika,
želel je, da postanem 'skala', na katero se bodo lahko vsi z gotovostjo naslonili.
Njega prosim, naj nadomesti moje nezadostne moči, da bi bil pogumen in zvest pastir
svoje črede, vedno poslušen navdihom njegovega Duha.«