Duhovne misli Benedikta XVI. za 21. nedeljo med letom

Misli o Petrovi izpovedi vere in petrinski službi so iz govora novo izvoljenega papeža Benedikta XVI. ob sklepu konklava v sikstinski kapeli 20. aprila 2005.

»V teh urah sem znova premišljeval o tistem, kar se je zgodilo pred dva tisoč leti v Cezareji Filipovi. Zdi se mi da slišim Petrove besede: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga' in slovesno Gospodovo zatrditev: 'Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev... Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva' (Mt 16, 15-19).

Ti si Kristus! Ti si Peter! Zdi se mi, kot da bi podoživel ta evangeljski odlomek; jaz, Petrov naslednik, trepetajoče ponavljam besede galilejskega ribiča in globoko ganjen znova slišim obljubo nebeškega Učitelja. Če je po eni strani ogromna teža odgovornosti, ki jo čutim na mojih ramenih, pa je prav gotovo veliko večja Božja moč, na katero lahko računam: 'Ti si Peter skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev' (Mt 16,18). Ko me je izbral za rimskega škofa, me je Gospod želel za svojega namestnika, želel je, da postanem 'skala', na katero se bodo lahko vsi z gotovostjo naslonili. Njega prosim, naj nadomesti moje nezadostne moči, da bi bil pogumen in zvest pastir svoje črede, vedno poslušen navdihom njegovega Duha.

To posebno petrinsko službo nameravam prevzeti v služenju vesoljni Cerkvi in s ponižno predanostjo v roke Božje previdnosti. Najprej pa obnavljam Kristusu mojo popolno in zaupljivo privolitev: 'V tebe, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj!' (In te Domine speravi; non confundar in aeternum!').

Vas, gospodje kardinali, s hvaležno dušo zaradi zaupanja, ki ste mi ga izkazali, prosim, da me podpirate z molitvijo in z neprestanim, dejavnim in modrim sodelovanjem. Tudi vas, bratje v škofovski službi, prosim, da ste ob meni z molitvijo in z nasveti, da bi lahko zares bil služabnik božjih služabnikov. Kot so Peter in drugi apostoli po Gospodovem naročilu oblikovali en sam apostolski zbor, morajo biti tudi Petrov naslednik in škofje, ki so nasledniki apostolov, kot je jasno potrdil koncil, trdno zedinjeni med seboj (prim. C 22). Ta njihova skupnost je kljub različnosti njihovih vlog in nalog v službi Cerkve in edinosti v veri, od katere je v veliki meri odvisna učinkovitost evangelizacije v današnjem svetu. Po tej poti, po kateri so hodili tudi moji spoštovani predniki, nameravam iti naprej tudi jaz z eno samo skrbjo: oznanjati vsemu svetu živo Kristusovo prisotnost.«

Benenedikt XVI. je med beatifikacijo Janeza Pavla II. dejal:
»Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali!« (Jn 20,29). V današnjem evangeliju Jezus izreka ta blagor: blagor vere. Preseneča nas še posebej, ker smo se zbrali, da bi obhajali razglasitev za blaženega, in še bolj, ker je bil danes razglašen za blaženega papež, Petrov naslednik, ki je bil poklican, da brate potrdi v veri. Janez Pavel II. je blažen zaradi svoje vere, močne, velikodušne in apostolske. In takoj se spomnimo še enega blagra: »Blagor ti Simon, Jonov sin, ker ti tega nista razodela ne meso ne kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih« (Mt 16,17). Kaj je nebeški Oče razodel Petru? Da je Jezus Kristus, Sin živega Boga. Po tej veri Simon postane 'Peter', skala, na katero lahko Jezus zgradi svojo Cerkev. Večna blaženost Janeza Pavla II., ki jo danes Cerkev z veseljem oznanja, je vsa v Kristusovih besedah: »Blagor ti, Simon« in »Blagor tistim, ki niso videli in so verovali!«, blagor vere, ki jo je tudi Janez Pavel II. prejel v dar od Boga Očeta za izgradnjo Kristusove Cerkve.