Papež Frančišek daroval sveto mašo za mir in spravo: Zaupajte v moč Kristusovega križa!

SEUL (ponedeljek, 18. avgust 2014, RV) – »Moj obisk je prišel do vrhunca z obhajanjem te svete maše, med katero Boga prosimo za milost miru in sprave.« S temi besedami je papež Frančišek začel današnjo homilijo. Na programu zadnjega dne njegovega apostolskega potovanja je bilo sicer najprej srečanje z verskimi voditelji. Sveti oče jim je med drugim dejal, da je »življenje pot, dolga pot, ki je ni mogoče prehoditi sam. Potrebno je hoditi z brati in v navzočnosti Boga.« »Prepoznajmo se kot bratje in hodimo skupaj,« je še spodbudil papež verske voditelje. Z njimi se je srečal v stavbi nekdanje nadškofijske kurije Seula. Sveto mašo za mir in spravo, zadnji izstopajoči dogodek njegovega obiska v Južni Koreji, pa je nato daroval v katedrali Myeong-dong. Tam je na začetku pozdravil še skupino sedmih starejših žensk (t. i. comfort women), ki jih je japonska vojska med drugo svetovno vojno prisilila v spolno suženjstvo. Vse od takrat so zaman iskale opravičilo. Sveti oče je tako še enkrat izkazal svojo bližino trpečim.

Molitev za mir in spravo ima poseben odmev na korejskem polotoku. Današnja maša, kot je med homilijo zatrdil papež Frančišek, je predvsem »molitev za spravo v korejski družini«. Jezus nam v evangeliju pove, kako mogočna je molitev, kadar sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu. Koliko bolj to velja, kadar celoten narod proti nebu dviguje svojo užaloščeno prošnjo.

Obljuba in spreobrnjenje
Papež Frančišek je nato spomnil na odlomek iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 30,1-5), v katerem beremo o Božji obljubi, da bo v složnosti in blaginji obnovil ljudstvo, ki je bilo razkropljeno zaradi nesreče in ločitve. Tako kot za izraelsko je tudi za korejsko ljudstvo, ki ima izkušnjo razdeljenosti in spora že preko šestdeset let, to »obljuba upanja«. Kaže namreč »prihodnost, ki jo Bog odslej pripravlja za nas«. Toda ta obljuba je povezana z zapovedjo, da se povrnemo k Bogu in z vsem srcem ubogamo njegov glas. »Božji dar sprave, edinosti in miru je neločljivo povezan z milostjo spreobrnjenja: gre za preoblikovanje srca, ki lahko spremeni tok našega življenja in naše zgodovine kot posameznikov in kot naroda.«

Božje povabilo k spreobrnjenju kliče Kristusove učence v Koreji, da pregledajo kakovost svojega prispevka pri gradnji pravičnejše in bolj človeške družbe: »Vsakogar izmed vas kliče, da premislite, kako kot posamezniki in kot skupnost pričujete z evangeljsko zavzetostjo za reveže, odrinjene, tiste, ki nimajo dela ali so izključeni iz blaginje mnogih. Kliče vas, kot kristjane in kot Korejce, da odločno zavrnete mentaliteto, osnovano na sumničavosti, nasprotovanju in tekmovalnosti, ter da raje podpirate kulturo, oblikovano z evangeljskim naukom in najplemenitejšimi tradicionalnimi vrednotami korejskega naroda.«

Odpuščanje
Peter v evangeliju Gospoda vpraša: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,21-22) Te besede so v središču Jezusovega sporočila o spravi in miru. »Jezus od nas zahteva, naj verjamemo, da je odpuščanje vrata, ki vodijo k spravi. Ko nam zapove, naj bratom brez zadržkov odpuščamo, od nas zahteva nekaj popolnoma radikalnega, vendar pa nam podari tudi milost, da to naredimo.« Kar se s človeškega vidika zdi nemogoče in včasih celo odvratno, Jezus naredi mogoče in rodovitno preko neskončne moči svojega križa.

Zaupajte v moč Kristusovega križa!
»Kristusov križ razodeva moč Boga, da zapolni vsako ločitev, pozdravi vsako rano in ponovno vzpostavi izvirne vezi bratske ljubezni.« Sporočilo, ki ga je papež Frančišek želel pustiti ob sklepu svojega obiska v Koreji, je bilo torej: »Zaupajte v moč Kristusovega križa! Sprejmite v svoja srca njegovo pomirjevalno milost in jo podelite z drugimi!« Zbranim je papež dejal tudi, da verjame, da lahko postanejo kvas Božjega kraljestva v Koreji. In sicer v duhu prijateljstva in sodelovanja z drugimi kristjani, s pripadniki drugih verstev in z vsemi moškimi in ženskami dobre volje, ki jim je pomembna prihodnost korejske družbe. »Molimo torej, da bi se porodile nove priložnosti za dialog, srečanje in preseganje razlik, da bi nenehna velikodušnost nudila človekoljubno podporo vsem, ki jo potrebujejo, in da bi bila vse bolj na široko prepoznana resničnost, da so vsi Korejci bratje in sestre, člani ene same družine in enega samega naroda. Govorijo isti jezik.«

Zahvala
Na koncu homilije, ki je bila obenem njegov zadnji nagovor pred odhodom iz Južne Koreje, se je papež Frančišek zahvalil predsednici države, ki je bila pri maši navzoča, civilnim in cerkvenim oblastem ter vsem, ki so pomagali omogočiti njegov obisk. Posebej se je zahvalil duhovnikom, ki »dnevno delujejo v službi evangelija in za izgradnjo Božjega ljudstva v veri, upanju in ljubezni«. Prosil jih je, naj še naprej snujejo vezi spoštovanja, zaupanja in skladnega sodelovanja. Njihov zgled »ljubezni do Gospoda brez zadržkov, zvestobe in predanosti poslanstvu«, kot tudi njihova dobrotljiva prizadevnost pri podpori vseh, ki potrebujejo pomoč, po papeževih besedah veliko prispevata »pri delu za spravo in mir v državi«.

Audio: