Msgr. Andrej Glavan na Brezjah: Marija, v nebesa vzeta, je nov Božji
začetek v postaranem svetu
BREZJE (petek, 15. avgust 2014, RV) – Novomeški škof in predsednik Slovenske
škofovske konference msgr. Andrej Glavan je v Marijinem narodnem svetišču na Brezjah
daroval sveto mašo ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Ob tej priložnosti je bil tudi
uradni začetek komemoracij ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne. Svete maše so
se poleg vernikov udeležili tudi predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega
zbora.
Pridiga škofa msgr. Andreja Glavana Spoštovani bratje
in sestre, spoštovani duhovniki, redovniki, redovnice predstavniki družbenega in kulturnega
življenja, predstavniki vojaškega vikariata in slovenske vojske…
Danes obhajamo
največji Marijin praznik – veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja. Letošnje
praznovanje Marijinega vnebovzetja sovpada tudi z dvema pomembnima obletnicama. V
maju smo obhajali dvestoletnico milostne podobe Marije Pomagaj, danes pa se
spominjamo stoletnice začetka strašne morije v prvi svetovni vojni in Marijo,
Kraljico miru prosimo za spravo in mir v svetu.
Posvetimo najprej nekaj misli
današnjemu prazniku. Božja Mati Marija je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa! Ta
verska resnica pa ne zadeva le Marijo, ampak tudi nas, saj nam zagotavlja, da Bog
vsem ljudem po zemeljskem bivanju pripravlja še večno življenje in ob koncu časov
tudi telesno poveličanje v neizmerni sreči pri sebi. Današnji praznik je zato praznik
upanja, ki osmišljuje življenje, je praznik pričakovanja srečne prihodnosti, za katero
pa si moramo prizadevati že v tem življenju!
Marija, v nebesa vzeta, je »nov
Božji začetek v postaranem svetu« in daje krščanstvu mlado in
privlačno obličje. Marija je most med zemljo in nebesi. Po Mariji nam je Bog vedno
in povsod blizu. Marija nam je bližje kakor katerikoli drug človek. Vsakdo se more
v svoji slabosti in grehu obrniti na to Mater, ki nas ljubi in razume. To posebej
doživljamo v romarskih središčih na teh milostnih krajih.
»Marija je
na zemlji pripravila bivališče Bogu.« S tem je zemljo odprla
nebesom, postala je božja skrinja, tempelj, v katerem je Bog postal človek in se naselil
med nami. Jezus je nato svoji Materi v nebesih pripravil večno prebivališče. Odšel
je k svojemu Očetu, da Mariji in tudi nam pripravi prostor. To je vsebina verske
resnice, da je Marija z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Marija je »Gospodovo
prebivališče za vedno«. Zato nas Marija ne vabi le k občudovanju, ampak nas vabi,
naj stopamo po njeni poti zaupne, ponižne vere, služenja Bogu in bratom in sestram.
Stoletnica
začetka prve svetovne vojne Dragi bratje in sestre, ob stoletnici začetka
prve svetovne vojne bi rad skupaj z vami premišljeval tudi o vojni in miru. Vojne
so nesrečne posledice ranjene in grešne človeške narave. Če življenja in medsebojnih
odnosov ne gradimo na pravičnosti, lahko spopade in vojne kar predvidevamo. Naš goriški
slavček, duhovnik Simon Gregorčič, je v svoji pesmi Soči predvidel vojne
grozote prve svetovne vojne, rekoč: »Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš
krvava tekla«. Slovenci smo doživljali prvo svetovno vojno kot izredno hudo
preizkušnjo in bolečo izgubo številnih rojakov ne le na začetku vojne v daljni Galiciji,
ampak še zlasti tu na bližnji soški fronti. Papež sv. Pij X. je skušal, tako kot dela
to zdaj papež Frančišek, že na začetku pogasiti vojni požar. »Trpim za vse tiste,
ki umirajo na bojiščih. Trpim za njihove duše, za njihove družine. O ta vojna. Čutim,
da bo to moja smrt. Moji ubogi otroci! Rad bi žrtvoval svoje življenje, da bi preprečil
bolečine tolikim ljudem.« In res je že 20. avgusta na začetku vojne tako rekoč
od žalosti umrl. Tudi njegov naslednik papež Benedikt XV. je imenoval vojno žalostno
in nepotrebno morijo. Prav on je sredi najhujših bojev na soški fronti pozval
svet, naj se v molitvi zateče k Mariji in leta 1917 v litanije vpeljal vzklik KRALJICA
MIRU – prosi za nas. O, kakšen paradoks je bila ta vojna. Vojaki na obeh straneh so
bili povečini kristjani. Na eni in drugi frontni črti so si v mesecih in letih vojskovanja
postavljali v rovih kapelice in oltarje posvečene Materi Božji. Na Mrzlem vrhu nad
Tolminom stoji v rovu še danes kapelica madžarskih vojakov. Napis na oltarju se v
prevodu glasi: »Devica Marija, naša mati, bodi zaščitnica svojega ljudstva«.
Nekaj podobnega so postavili na drugi italijanski strani v Ladrah.
Zato je
prav, da se ob letošnjem Velikem šmarnu poklonimo njihovemu spominu in molimo za vse
žrtve. Tudi papež Frančišek bo 13. septembra obiskal grobišče v Sredipolju, kjer bo
daroval sveto mašo in počastil njihov spomin. Dogodki pred 100 leti so za vse spomin
in opomin, da je »z vojno vse izgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno«. Zaslužni
papež Benedikt XVI. je rad poudarjal: »Vojna je za vse najslabša rešitev. Nikomur
ne prinaša nič dobrega, tudi domnevnemu zmagovalcu ne.«
Mir je pred vsem
Božji dar, ki ga moramo izprositi od Boga. Pomembna predpostavka za mir v družbi je
»prijateljstvo in sodelovanje med različnimi narodnostnimi, kulturnimi in
verskimi skupnostmi«. Molitveno srečanje verskih voditeljev v Assisiju, ki ga
je organiziral sv. Janez Pavel II. leta 1986, je bilo »preroško dejanje«. Krščanstvo
je »resničnost miru« … je »otok miru«, ki izžareva v okolico. Koncil
nas uči: »Kolikor so ljudje grešniki, jim grozi nevarnost vojne in tako bo do Kristusovega
ponovnega prihoda. Mir pa doživljamo, kolikor smo ljudje združeni v medsebojni ljubezni,
če premagujemo greh, premagujemo tudi nasilje, da bi se uresničile besede Svetega
pisma: 'Prekovali bodo svoje meče v lemeže, svoje sulice v vinjake. Ne vzdigne več
narod zoper narod meča, ne bodo se več učili vojskovanja' (Iz 2,4)« (CS 78,6).
A žal, se nizajo ena vojna za drugo, v neskončnem zaporedju vojn.
Jezus Kristus,
človekov Odrešenik, je »na križu prelil svojo kri. Daroval se je in izlil svoj
mir«. Kdo zares ustvarja mir na svetu? Samo tisti, ki je spravljen z Bogom in
s seboj. Mir in vojna se odločata ne le na bojnih poljanah, ampak v človeških srcih.
Ustvarjalci miru smo, ko skrbimo za mir v svojem srcu, znotraj družin, kjer je toliko
sporov in ko v svojem narodu delamo za spravo v ljubezni in resnici.
Dragi
bratje in sestre! Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore,
da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-Ogrsko, sprejeli v narodni
spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov. Za svoje simbolno središče so izbrali Marijo
Pomagaj na Brezjah, saj »so se mnogi vojaki zaobljubili, da se bodo zahvali Materi
božji na Brezjah, ako se srečno vrnejo iz vojne«. Leta 1924, »ob desetletnici
začetka svetovnega klanja« se je zbralo »nad 10.000 bivših bojevnikov na tem
svetem kraju in obljubili, da bodo vsako leto do svoje smrti obiskali za Veliki šmaren
Marijo Pomagaj na Brezjah. V znak hvaležnosti in v spomin padlim tovarišem
so sklenili, da bodo vzidali v cerkvi v bližini Marijine kapelice spominsko ploščo,
ki so jo naslednje leto slovesno odkrili in blagoslovili.« Na spominski plošči,
vzidani pred 90 leti, je zapisano: »1914-1918. Vojnih grozot oteti kličemo
Kraljico miru: padlim pri Bogu plačilo. Slovenski vojaki iz svetovne vojne žrtvam
na tem svetem kraju. 31.VIII.1924«.
Zveza bojevnikov je postavila v skoraj
vsaki župniji številne spomenike padlim. Na Brezjah pa je načrtovala spomenik neznanemu
junaku oziroma vseslovenski spomenik padlim. Načrt je naredil mojster Jože Plečnik.
Izvedbo načrta je preprečila druga svetovna vojna.
Papež Pavel VI. leta
1968 vpeljal svetovni dan miru Papež Pavel VI., ki bo 19. oktobra letos
ob koncu zasedanja izredne sinode o družini razglašen za blaženega, je leta 1968 vpeljal
»svetovni dan miru«, ki ga obhajamo na novega leta dan, na slovesni praznik
Marije, Božje Matere, da bi pod njenim varstvom živeli v miru, deležni Božjega blagoslova.
Pavel VI. je gojil prisrčno in zaupno pobožnost do Marije. V svoji zadnji poslanici
za Dan miru je takole prosil: »Kraljica miru, vsa Cerkev pozna povezavo med Tvojim
deviškim materinstvom in mirom. Tvoj Sin, Jezus Kristus, novi Adam, je prinesel mir
na svet. V Kristusu in zanj smo vsi ljudje bratje. Ti, Marija, nova Eva, si
postala Mati vseh, naša preljuba Mati. Ti, Marija, si zgled in začetek Cerkve, njene
dovršitve v prihodnjem veku. Mati Kristusa Kralja, Kneza miru, si postala Kraljica
miru. Marija, Tebi zaupamo mir po vsem svetu. Marija, Kraljica miru, prosi za nas.«
(1. januar 1978).
Ozrimo se na podobo Marije Pomagaj na Brezjah Spoštovani!
Z zaupanjem se ozirajmo na milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Danes smo katoliški
verniki kot romarji zbrani v osrednjih božjepotnih Marijinih svetiščih in v naših
župnijah ter obnavljamo posvetitev slovenskega naroda Mariji. Blažena Devica Marija,
povišana v nebeško slavo, ostaja z nami na zemeljskem potovanju naše vere. V današnjem
prvem berilu je opisana kot »žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec
in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd« (Raz 12,1). V središču videnj, o
katerih poroča zadnja svetopisemska knjiga Razodetje, so zelo pomenljiva videnja o
Ženi, ki rodi Sina. Dodano je videnje o zmaju, ki je sicer že premagan vržen iz nebes,
a še vedno zapeljuje. Žena predstavlja Marijo, Odrešenikovo Mater, in hkrati predstavlja
celotno Cerkev, Božje ljudstvo vseh časov, Cerkev, ki v vseh časih v velikih bolečinah
vedno na novo rojeva Kristusa. Zmaj sicer vedno ogroža in preganja to Ženo, a Bog
jo varuje in brani s svojo tolažbo. Na koncu zmaga Žena, ne zmaj-satan. To je velika
prerokba, ki nam kljub vsemu kar se dogaja, podarja zaupanje! Žena, ki trpi v zgodovini,
Cerkev, ki je preganjana, se na koncu razodene kot veličastna Nevesta, kot predpodoba
nebeškega Jeruzalema, kjer ni več ne solz ne joka in žalovanja. V Mariji poveličana
Cerkev je podoba spremenjenega sveta, novega sveta, katerega luč je Bog sam in katerega
svetilnik je Jagnje, naš Odrešenik Jezus Kristus!
Marija, »vzeta v nebesa
nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja. V svoji
materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnosti
in stiskah, dokler ne bomo prišli v blaženo domovino« (C 62,1). Slovenski škofje
so se 21. januarja 1992 odločili, da bodo po mednarodnem priznanju Republike Slovenije
slovenski narod posvetili Mariji, in sicer na praznik Marijinega vnebovzetja istega
leta. Od tedaj vsako leto na veliki šmaren obnavljamo to posvetitev. Slovenski škofje
so svojo odločitev takole utemeljili:
»Zgodovina slovenskega naroda,
z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi, je hkrati zgodovina slovenske vernosti. V njej
je imela posebno vlogo božja in naša Mati Marija. Versko življenje je cvetelo takrat,
ko je bila razširjena živa in zdrava pobožnost do Božje Matere. Kadar te ni bilo,
je med našimi predniki plahnela in ginila tudi vernost. V najhujših stiskah nam je
ohranila vero in ljubezen, da smo mogli obstati do današnjih dni. Prek vseh oblik
življenja od naseljevanja do danes nam je kazala pot k svojemu Sinu.
Posvetitev
in izročitev našega naroda Mariji je izraz našega priznanja za vse, kar je
storila in še dela za naš narod. Posvetiti se Mariji pomeni priznati njeno poslanstvo
v zgodovini našega naroda. Kdor pozorno presoja vsa dogajanja naše pretekle zgodovine
in kdor danes v luči vere gleda in spremlja življenje naših ljudi, bo ugotovil,
da čuva nad našim narodom njena materinska ljubezen. S posvetitvijo se izročamo v
varstvo nebeški Materi.«(Sporočila slovenskih škofij, 1992).
Dragi
bratje in sestre, »Bog daj, da bi tudi letošnja izročitev slovenskega naroda
Mariji prebudila ´velike energije´ v njegov časni in večni blagor«. Prosimo za
mir in spravo v našem narodu in za mir po svetu in vse žrtve vojn pred 100 leti in
današnjih, še posebej za vse, ki so preganjani zaradi vere, o katerih vsak dan poslušamo
poročila.