Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Vnebovzetja Device Marije
Raz 12,1-6 Videnje žene in zmaja Na nebu se je prikazalo veliko
znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi
pa venec dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin.
Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki
je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov. Njegov
rep je pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj se je ustopil pred
ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila. In porodila
je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico.
Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu. Žena pa je pobegnila v puščavo,
kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni.
Lk
1,39-56 Obiskanje Tiste dni je Marija vstala in hitro šla
v pogorje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto.
Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, je dete poskočilo v njenem telesu. Elizabeta
je bila napolnjena s Svetim Duhom in je z močnim glasom vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena
ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni
mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je dete
od veselja poskočilo v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala, da se bo
izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«
Marijina hvalnica In
Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje
v Bogu, mojem Zveličarju, kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej,
odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni, njegovo
ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod njim, ki se
ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki
so ošabni v mišljenju svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in
povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil
prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil
usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu
potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa
se je vrnila na svoj dom.
Razlaga cerkvenih očetov Sveti Beda
častitljivi pravi: »Marijo vodi njena ponižnost v hribovito področje Judeje, da
bi čestitala Elizabeti za Janezovo čudežno spočetje ter da bi stregla svoji starejši
sorodnici med njenimi zadnjimi meseci nosečnosti.« Sv. Avguštin pravi: »To,
da je Janez poskočil v maternici, je čudežno znamenje vere.« Maksim Torinski to
misel nadaljuje: »Že v maternici je Janez zaznal Kristusov prihod in je prerokoval
kot Mesijev predhodnik.« Efrem Sirski to slikovito opiše: »Navzočnost Mesija
v mesu, ki je začetnik stvarstva, najprej stori tako, da Elizabetina maternica oživi,
nato pa po sadu Marijine maternice oživi vse stvarstvo.« Origen nadalje pravi:
»Elizabeta, napolnjena s Svetim Duhom, zaradi sadu Marijine maternice, izreče
nad njo blagoslov.« Sv. Ambrož pravi, da »Marijina vera v Božjo obljubo vodi
tudi Cerkev v poveličevanje Gospoda, saj sedaj ona odgovarja Kristusu, sadu vseh vernikov.«
Origen pravi, da »obiskanje označuje fizično srečanje mater teh dveh osebnosti
dokončnega zveličanja.« Efrem Sirski k temu dodaja, da pa »Magnifikat kaže
na teološki pomen tega srečanja, saj Marija povzame svoje mesto v zgodovini zveličanja
in naznani novo kraljestvo.«
Misli Benedikta XVI. Kristjani na
Vzhodu in Zahodu praznujemo praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan. Na Vzhodu
je praznik imenovan Zaspanje Device Marije. Starodavni mozaik v baziliki Marije
Velike v Rimu prikazuje ta motiv (Dormitio). Prizor upodablja apostole, zbrane
okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili
angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico. Ta deklica je Marija, ki jo
bo Gospod ponesel v nebesa. V katoliški Cerkvi je bila dogma razglašena leta 1950.
Vendar ima praznik svoje korenine že v prvih stoletjih življenja Cerkve.
Današnja
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med
dobrim in zlim. Ta odlomek nas spominja na prve strani Svetega pisma, na dramatične
dogodke, povezane z grehom Adama in Eve. Prve starše je zlo premagalo. Jezus, novi
Adam, in Marija, nova Eva, pa sta sovražnika premagala dokončno: »In to je veselje
današnjega dne!«
Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina,
Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi. Kar praznujemo
danes, je velika skrivnost, predvsem skrivnost upanja in veselja za vse. V Mariji
vidimo cilj, proti kateremu hodijo vsi, ki znajo lastno življenje združiti z Jezusovim.
Ki znajo hoditi za Njim, kot je to storila Marija. Ta praznik nam torej govori o naši
prihodnosti. Pravi nam, da bomo nekoč tudi mi poleg Jezusa v Božjem veselju. Hkrati
nas vabi, naj bomo pogumni, naj verjamemo, da lahko moč Kristusovega vstajenja deluje
tudi v nas in nas spreminja v može in žene, ki se vsak dan trudijo živeti kot vstali
ter v temino zla, ki je na svetu, prinašajo luč dobrega.