Papež Frančišek pisal generalnemu sekretarju ZN glede situacije v Iraku: Narediti
vse, kar je mogoče, da bi zaustavili nadaljnje nasilje
VATIKAN (sreda, 13. avgust 2014, RV) – »S težkim in tesnobnim srcem sem
v teh zadnjih dneh sledil dramatičnim dogodkom na severu Iraka.«
S temi besedami se začenja pismo papeža Frančiška, naslovljeno na generalnega sekretarja
Združenih narodov, Ban Ki Moona. Besedilo se nanaša na situacijo v Iraku.
Tam
so bili kristjani in druge verske manjšine »prisiljeni zbežati s svojih domov in
prisostvovati uničenju bogoslužnih krajev in verske dediščine«.
Ganjen zaradi njihovega mučnega položaja je papež, kot piše, prosil kardinala Fernanda
Filonija, prefekta Kongregacije za evangelizacijo narodov, da bi jim »izrazil njegovo
duhovno bližino«. Filoni je namreč iraškemu narodu služil kot predstavnik Janeza
Pavla II. in Benedikta XVI. Sedaj je v Irak odšel, da bi izrazil skrb papeža Frančiška
in celotne katoliške Cerkve »zaradi neznosnega trpljenja tistih, ki si želijo le
živeti v miru, harmoniji in svobodi v deželi svojih prednikov«.
S tem istim
duhom sveti oče piše tudi generalnemu sekretarju Združenih narodov. Predenj polaga
»solze, trpljenje in žalostne krike obupa kristjanov ter drugih verskih manjšin«
v Iraku. »Ko obnavljam svoj neodložljiv poziv mednarodni skupnosti, naj posreduje,
da bi se aktualna humanitarna tragedija končala, spodbujam vse pristojne organe
Združenih narodov, še posebej tiste odgovorne za varnost, mir, humanitarno pravo in
podporo beguncem, naj nadaljujejo s svojim prizadevanjem v skladu z uvodom
in ustreznimi členi listine Združenih narodov.«
Nadalje v papeževem
pismu beremo: »Nasilni napadi, ki se širijo preko severa Iraka ne morejo ne spodbuditi
vesti vseh moških in žensk dobre volje h konkretnim dejanjem solidarnosti, da bi zaščitili
vse, ki jih je prizadelo ali jih ogroža nasilje, in da bi zagotovili potrebno ter
nujno pomoč številnim osebam na begu, tako kot tudi varno vrnitev v njihova mesta
in na njihove domove.« Tragične izkušnje 20. stoletja in najosnovnejše razumevanje
človekovega dostojanstva mednarodno skupnost zavezujejo, da naredi vse, kar je mogoče,
da bi »zaustavila in preprečila nadaljnje sistematsko nasilje nad etničnimi in
verskimi manjšinami«.