Zveza škofovskih konferenc vzhodne Afrike: Storiti vse, da bi zaščitili družino
LILONGWE (petek, 8. avgust 2014, RV) – »Na našem območju je danes družina
ogrožena bolj kot kdajkoli prej. Kriza zakonov in družin narašča zaradi individualizma
v sodobni družbi, razrušenja moralnih vrednot, napadov na enotnost družine,
pa tudi zaradi revščine ter brezposelnosti. Kot lokalna Cerkev bomo storili
vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili družino, domačo Cerkev, pred vsemi temi nevarmostmi.«
Tako beremo v sporočilu ob koncu plenarnega zasedanja Zveze škofovskih konferenc vzhodne
Afrike (AMECEA), ki je potekalo v mestu Lilongwe, prestolnici Malavija.
Škofje
si želijo prizadevati za pastoralno skrb razbitih družin, obsojajo vse oblike nasilja
v družini in poudarjajo, da je zakon »neločljiva vez ljubezni med enim moškim in eno
žensko, odprta za novo življenje.« Zveze med osebami istega spola in druge vrste odklonov
»gredo proti človeški naravi in naravnemu zakonu.«
Družinsko življenje – izpostavljajo
škofje v sporočilu – je potrebno spoštovati, spodbujati in zaščititi, da bi moški
in ženske v družbi mogli graditi vezi miru in harmonije. Zato pozivajo, da bi varovali
družino za vsako ceno, saj je le-ta »steber človeškega življenja in družbe« ter dopustili,
da je orodje nove evangelizacije, ki bo »resnično afriška in resnično krščanska.«
Obenem izražajo tudi svojo »naklonjenost in pričakujejo sadove bližnje izredne škofovske
sinode,« ki bo posvečena pastoralnim izzivom na področju družine v kontekstu evangelizacije.
Tema
plenarnega zasedanja v Lilongwu je bila: Nova evangelizacija preko resničnega spreobrnjenja
in pričevanja krščanske vere. Gre za pričevanje, ki vključuje v prvi vrsti prav
družino. Po besedah škofov so »otroci in mladi dar in upanje za Cerkev in družbo,
saj predstavljajo velik del afriškega prebivalstva.« Zato je otroke potrebno obvarovati
pred zlorabami in pomagati mladim, da bodo verodostojne priče vere v svojih družinah,
župniji, šoli ter na delovnem mestu. Potrebno jih je spodbujati, naj postanejo orodje
miru in se izogibajo, da bi jih kdo uporabil za širjenje raznih konfliktov in nasilja.
Del dokumenta škofje posvečajo formaciji tistih, ki so vključeni v novo evangelizacijo.
Po njihovih besedah mora le-ta »odgovarjati na potrebe in izzive današnjega časa.«
Prav tako mora vključevati tudi razširitev novih vrst komunikacij, da bi mogla tako
tudi družabna omrežja postati način za oznanjevanje Evangelija. Ob tem pa je nujno
potrebno opozoriti tudi na različne nevarnosti, s katerimi se lahko srečamo, če jih
nepravilno uporabljamo.
Po besedah vzhodnoafriških škofov v šolah, župnijah,
bogoslovnih semeniščih in na drugih krajih, kjer poteka formacija, Cerkveni nauk predstavlja
moralne in duhovne smernice za študente, profesorje, vernike ter bodoče duhovnike.
Za zaposlene katoličane pa škofje nadalje predlagajo stalno formacijo, ki bi jim pomagala
pričevati za vero »tudi takrat, kadar delujejo na pomembnih delovnih mestih na področju
javnega sektorja in politike.«