Papež Frančišek med sveto mašo v Caserti: Jezus je skriti zaklad, Jezus je biser,
Jezus je upanje!
CASERTA (sobota, 26. julij 2014, RV) – »Jezus je nagovarjal svoje poslušalce
s preprostimi besedami, da so ga lahko vsi razumeli. Tudi nocoj, kakor smo slišali,
nam On govori po kratkih prilikah, vzetih iz vsakdanjega življenja ljudi tistega
časa. V primerih zaklada skritega na njivi in dragocenega bisera lahko vidimo ubogega
dninarja in bogatega trgovca. Trgovec že vse življenje išče dragocen predmet, ki bi
potešil njegovo žejo po lepoti. Zato hodi po svetu in ne odneha v upanju, da bo našel
to, kar išče. Medtem ko se kmet ni nikoli oddaljil od svoje njive in od nekdaj opravlja
svoje delo z običajnimi vsakodnevnimi opravili. Pa vendar je za oba končni izid enak,
torej najdba nečesa dragocenega. Za enega je to zaklad, za drugega pa dragocen biser.
Za oba pa je isto tudi občutje, presenečenje in veselje, da sta našla izpolnitev vseh
želja. In končno nobeden od njiju se ne obotavlja prodati vse, da bi kupila zaklad,
ki sta ga našla. Jezus s tema dvema prilikama uči, kaj je nebeško kraljestvo, kako
ga najti ter kaj storiti, da bi ga imel.« Tako je papež Frančišek z razlago
evangeljskega odlomka 17. nedelje med leto začel homilijo med sveto mašo na trgu pred
kraljevo palačo, kjer se je zbralo 200 tisoč vernikov, med apostolskim obiskom v mestu
Caserta v italijanski pokrajini Kampaniji. Pred sveto mašo se je papež Frančišek zasebno
srečal s tamkajšnjimi duhovniki.
Kaj je nebeško kraljestvo? Jezus
se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. »Nebeško
kraljestvo je blizu.« Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč
posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic... Preko prilik in primer
nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno
spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majno in ponižno gorčično seme,
ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko
razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni
biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega
od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost,
ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi
sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost,
vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.
Kako
najti Božje kraljestvo? Vi bi me lahko vprašali, lahko bi me vprašal: »Toda
oče, kako najti Božje kraljestvo? Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju
svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor
je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega.
Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja,
da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami
in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil 'Bog z nami'.
In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: 'Kadar ste zbrani v mojem
imenu, sem jaz med vami.' Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki
nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti
najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko
pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih
pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi
logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.
Jezusova Beseda,
evangelij Ne želim vam tukaj odprto postaviti vprašanja, ker ne želim, da naj
odgovorite. Načelno bom postavil vprašanje: 'Koliko med vami vsak dan bere en odlomek
iz evangelija?' Ne dvigujte rok… Postavil sem vam samo vprašanje. Toda koliko
med vami hiti z delom, da ne bi zamudili telenovele… Toda imeti evangelij v dosegu
roke, imeti evangelij na nočni omarici, imeti evangelij v torbici, imeti evangelij
v žepu, ga za trenutek odpreti ter pogledati Jezusovo Besedo in Božje kraljestvo bo
prišlo. Stik z Jezusovo Besedo nas približuje Božjemu kraljestvu. Dobro premislite!
Majhen evangelij imeti vedno pri sebi, ga naključno odpreti in prebrati, kaj pravi
Jezus. In Jezus je tam.
Kaj storiti, da bi imeli Božje kraljestvo? Glede
tega je Jezus zelo jasen, saj ne zadostuje navdušenje, veselje nad odkritim. Potrebno
je namreč bolj ceniti dragocen biser kraljestva, kakor katero koli zemeljsko dobrino,
potrebno je postaviti Boga v svojem življenju na prvo mesto, ga imeti rajši od vsega.
Dati prvo mesto Bogu pomeni, imeti pogum reči 'ne' zlu, 'ne' nasilju,
'ne' oblastnosti, da bi živeli življenje v služenju drugim, legalno in za
skupno dobro. Ko nekdo odkrije Boga, resničen zaklad, opusti sebičen način življenja
in si začne prizadevati, da bi z drugimi delil karitativno ljubezen, ki prihaja od
Boga. Kdor postane Božji prijatelj ima rad brate in sestre, si prizadeva ohranjati
njihovo življenje in zdravje tudi tako, da spoštuje okolje in naravo. Vem, da trpite
zaradi tega. Danes, ko sem prišel, se mi je eden od vas približal ter rekel: »Oče,
dajte nam upanje.« Toda jaz vam ne morem dati upanja. Lahko pa vam rečem,
da kjer je Jezus, tam je upanje, kjer je Jezus, se bratje imajo radi in si prizadevajo
ohranjati njihova življenja, njihovo zdravje in sicer tudi tako, da varujejo okolje
in naravo. In to Jezusovo upanje je tisto, ki nikoli ne razočara.
To je še
posebej pomembno na vaši lepi zemlji, ki jo je potrebno zaščititi in ohranjati, imeti
pogum reči 'ne' vsakršni korupciji in nelegalnosti. Vsi vemo za ime teh oblik
korupcije in nelegalnosti. Vsi moramo biti služabniki resnice ter sprejeti v kateri
koli okoliščini evangeljski način življenja, ki se razodeva v darovanju samega sebe
ter v pozornosti do revnega in zavrženega. Posvetiti se ubogemu in zavrženemu! Sveto
pismo je polno tega. Gospod namreč pravi: 'Vi počenjate to, pa tudi to… To zame ni
pomembno. Zame je pomembno, da skrbite za siroto, da skrbite za vdovo, da sprejmete
zavrženega, da varujete stvarstvo. To je Božje kraljestvo.
Praznik svete
Ane, zavetnice Caserte Všeč mi je, imenovati jo 'Jezusova babica'. Danes
je primeren dan, da praznujemo babice. Ko sem kadil s kadilnico, sem videl nekaj zelo
lepega. Sveta Ana nima krone, hčerka pa jo ima. To je zares lepo. Sveta Ana je žena,
ki je pripravila svojo hčerko, da je postala kraljica, da je postala Kraljica nebes
in zemlje. Ta babica je opravila izjemno delo. In zavetnica Caserte je zbrala na tem
trgu različne predstavnike škofijske skupnosti s svojim škofom, voditelje civilne
oblasti ter predstavnike različnih družbenih resničnosti. Želim vas vse opogumiti,
da bi preživeli praznik zavetnice brez kakršne koli pogojenosti, kot čisti izraz vere
ljudstva, ki se ima za Božjo družino ter bi utrdili vezi bratstva in solidarnosti.
Morda je sv. Ana slišala svojo hčer Marijo izgovarjati besede Magnifikata, saj je
zagotovo Marija večkrat ponavljala te besede: »Mogočne je vrgel s prestolov in
povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami« (Lk 1,51-53). Naj vam ona pomaga,
da boste ponovno iskali edini zaklad, Jezusa in naj vas uči odkriti kriterije delovanja
Boga. On namreč obrne sodbe sveta, hiti na pomoč revnim in malim ter napolni z dobrinami
ponižne, ki Njemu zaupajo svoje bivanje. Imejte upanje, saj upanje ne osramoti. Všeč
mi je to ponoviti tudi vam: 'Ne pustite si ukrasti upanja'.