JUŽNA KOREJA (torek, 5. avgust 2014, RV) – Vloga laikov v korejski Cerkvi je
izstopajoča. Bili so začetniki krščanstva v deželi in še danes je njihovo prizadevanje
bistvenega pomena. Leta 2010 je prav v južnokorejski prestolnici Seul potekal kongres
katoliških laikov Azije. Tema je bila: Oznanjati Jezusa Kristusa v današnji Aziji.
Dogodka, ki ga je spodbudil Papeški svet za laike, se je udeležilo okoli 400 predstavnikov
več kot 20 azijskih držav. Med drugimi je bil prisoten predsednik vatikanskega dikasterija,
kardinal Stanisław Ryłko, ki je med uvodnim pozdravom udeležencem poudaril, da izziv
evangelizacije zahteva ponovno globoko odkritje preroške službe vseh krščenih oseb.
Dogodek
je s sporočilom pospremil tudi takratni papež Benedikt XVI. Azijske katoličane je
spomnil, da so poklicani biti znamenje in obljuba tiste edinosti in tistega občestva
– z Bogom in med ljudmi – ki ju mora biti deležna celotna človeška družina in ki ju
vedno omogoča Kristus. Benedikt XVI. je v sporočilu zatem poudaril nujnost oznanjevanja
Jezusa na azijski celini. Tamkajšnji katoliški laiki naj bi bili pri tem dejavni,
in sicer v edinosti s pastirji, ki naj bi jim na njihovem potovanju vere omogočili
primerno duhovno in katehetsko formacijo. Spodbujali naj bi jih k aktivnemu sodelovanju,
in to ne le pri gradnji lokalnih krščanskih skupnosti, ampak tudi pri udejanjanju
novih oblik oznanjevanja evangelija. Med le-temi je Benedikt XVI. izpostavil pričevanje
zakonske ljubezni in krščanske družine, zaščito življenja, skrb za uboge in zatirane,
razpoložljivost za odpuščanje, pričevanje pravice, resnice in solidarnosti na delovnih
mestih ter v javnem življenju. Sporočilo se je zaključilo s papeževo željo, da bi
Cerkev v Aziji vse bolj goreče pričevala o edinstveni lepoti krščanstva in oznanjala
Jezusa Kristusa kot edinega Zveličarja sveta.
Program kongresa laikov v Seulu
leta 2010 so sicer sestavljala številna predavanja, pričevanja in okrogle mize. Med
izpostavljenimi temami so bile sledeče: dvatisočletna zgodovina evangelizacije v Aziji,
svetost in mučeništvo; aktualni izzivi evangelizacije v misijonarski razsežnosti in
pričevanju z življenjem; cerkveni dokumenti (Christifideles laici) o poklicanosti
in poslanstvu laikov v Cerkvi; pomen krščanske formacije azijskih katoliških laikov
kot temeljna osnova za misijonarjenje; aktualnost mučeništva med azijskimi katoličani
in trpljenje zaradi omejevanja verske svobode; ter apostolat vernih laikov.
Kot
poglavitni sad kongresa v Seulu je bilo takoj prepoznano prenovljeno upanje. Predsednik
Papeškega sveta za laike je v sklepnem nagovoru poudaril, da je prav nezmožnost upati
znamenje, da so ljudje pozabili na Boga. Zato pa je bilo tudi poslanstvo, ki so ga
udeleženci srečanja prejeli na koncu: oznanjevanje upanja na azijski celini. In sicer
v gotovosti, da jih Bog navkljub težavam in oviram vedno podpira. Ob sklepu kongresa
katoliških laikov Azije so udeleženci pripravili dve besedili. Prvo je bilo pismo
papežu Benediktu XVI., kateremu so se zahvalili za njegove besede in bližino, izražene
preko sporočila, in mu zagotovili svojo prenovljeno misijonarsko zavzetost za oznanjevanje
Jezusa Kristusa narodom v Aziji. Drugo besedilo pa je bil dokument, namenjen vsem
katoliškim laikom na celini. V le-tem so udeleženci kongresa poudarili pomen edinosti
Cerkve pod vodstvom njenih pastirjev in pa nujnost zavedanja o učinkovitosti ustvarjalnih
manjšin, ki so tudi v težavah lahko znamenje živega upanja za oznanjevanje Kristusa
vsem ljudem.