Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Jezusovega spremenjenja
na gori
Matejev evangelij 17,1-9 Jezusova spremenitev Čez šest dni
je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko
goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kakor sonce in
njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in
Elija, ki sta se pogovarjala z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Gospod,
dobro je, da smo tukaj! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega
in Eliju enega.« Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas
iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«
Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. Jezus pa je pristopil,
se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso
videli nikogar, razen Jezusa samega. In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus
zapovedal in rekel: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov
ne vstane od mrtvih!«
Razlaga cerkvenih očetov Sv. Janez
Krizostom pravi, da »Peter, Jakob in Janez Jezusa spremljajo na goro spremenjenja,
ker so z njim tudi notranje povezani«. Origen o spremenjenju pravi: »Jezusa
je bilo moč videti med njegovim spremenjenjem v njegovi resničnosti Boga, a hkrati
ni prenehal biti pravi človek«. Sv. Hieronim nadalje razlaga: »Njegovo telo
je postalo duhovno, zato so se tudi njegova oblačila spremenila«. Sveti Avguštin
zato pravi: »Jezus se je svetil kot sonce in s tem pokazal, da je luč, ki razsvetljuje
vse tiste, ki so vstopili v ta svet«, »z namenom, da se lahko razodene
otrokom luči, ki so opustili dela teme in postali otroci dneva«, pa dodaja Origen.
O Petrovih besedah glede šotorov sv. Hieronim pravi: »Pri iskanju treh šotorov
(tabernakljev), je Peter dokazal, da je napravil neprimerno primerjavo med dvema služabnikoma
ter edinim Gospodom«. Sveti Leon Veliki zato pravi: »Gospod temu ne ugovarja,
saj je Petrova primerjava neprimerna, ni pa hudobna«. Sveti Hieronim to še bolj
podrobno razloži: »Gospod je povsem drugačen kot sta Mojzes in Elija. Onadva
namreč morata skupaj s teboj pripraviti šotor (tabernakelj) za Gospoda v svetišču,
ki je v naših srcih«. Apolinarij iz Laodiceje nadaljuje z razlago dogodka spremenjenja:
»Oče je razodel svojega Sina z nebeškim glasom od zgoraj. Vendar si pri tem ne
smemo predstavljati, da je bilo res slišati glas Boga«. K temu sv. Leon
Veliki dodaja: »Rečeno nam je bilo: 'Njega poslušajte'. Jaz se namreč razodevam
po Njegovem pridiganju in sem poveličan po njegovi ponižnosti«. Sv. Janez
Krizostom ter sv. Ciril Aleksandrijski o odzivu učencev na to razodetje pravita: »Učenci
so padli z obrazom na tla, ker sta jih spremenjenje in svetloba premagala«.
Sv. Hieronim to pojasni: »Človeška slabost ne prenese pogleda na tolikšno slavo,
zato pade na zemljo«.
Misli Benedikta XVI. Lepo bi bilo
ostati na Taboru. Toda z Jezusom smo se povzpeli na goro, da bi z očmi dobrega gledali
na zlo. Spremenjenje je močno povabilo k molitvi: samo resničen odnos z Jezusom nam
pokaže, da je resnična lepota Božja ljubezen, ki zmore spremeniti temačno skrivnost
smrti v žarečo svetlobo vstajenja. Molitev ni neki dodatek, nekaj, kar ni pomembno,
ampak gre za vprašanje življenja ali smrti. Samo tisti, ki moli, ki se zaupa Bogu
z sinovsko ljubeznijo, lahko vstopi v večno življenje, ki je Bog sam.