V pogovoru s hirošimskim škofom: Mučenci so zgled posredovanja vere
v težkem okolju
HIROŠIMA (nedelja, 3. avgust 2014, RV) – Škofija v Hirošimi je sestavljena
iz petih prefektur. Ena se nahaja tudi v Yamaguchiju, kjer stoji katedrala, posvečena
Frančišku Ksaveriju. Tukaj je tudi potekala sklepna slovesnost leta vere, na kateri
se je zbralo skoraj tisoč vernikov. Številka predstavlja pet odstotkov vseh katoličanov
v škofiji. Od skoraj osem milijonov prebivalcev, ki živijo na ozemlju škofije, je
katoliških vernikov približno 20.000.
V resnici je Frančišek Ksaverij hotel
iti v Kjoto, a ko je videl, da cesar ni imel nobene oblasti, da bi mu dal dovoljenje
za pridiganje evangelija, se je odločil za Yamaguchi, je za vatikanski časopis L'Osservatore
Romano povedal škof v Hirošimi Thomas Aquino Manyo Maeda. Takratni fevdalni
gospoda Yoshitaka je bil zelo odprta in vedoželjna oseba ter je z veliko radovednostjo
gledal na energičnega misijonarja, ki je prišel iz Indije na Japonsko. Ksaverij je
v Yamaguchiju ostal deset mesecev in ko je odšel, je za sabo pustil majhno skupnost
s petsto kristjani in pismo, v katerem zapiše, da so meseci v Yamaguchiju bili najsrečnejši
v njegovem življenju.
Škofija Hirošima ni znana samo po novi katedrali, posvečeni
sv. Frančišku Ksaveriju. Kakšno uro stran iz Yamaguchija leži majhna vas Tsuwano,
znana po mučencih, za katere je odprt postopek za kanonizacijo. Hirošimski škof je
zatrdil, da je »ohranjanje spomina na mučence pomembno, saj se tako obnavlja
in krepi volja za posredovanje vere«. Kristjani so v skritosti ohranjali
svojo vero in jo prenašali na svoje otroke več kot dve stoletji in pol. Po škofovih
besedah je posredovanje vere otrokom zelo aktualno vprašanje tudi v današnji Japonski.
Po drugi svetovni vojni je bilo veliko spreobrnjenj, a že otroci in vnuki teh katoličanov
niso več sprejeli vere svojih očetov. Razlog je tudi to, da se je veliko oseb spreobrnilo
kot odraslih in niso znali posredovati vere svojim otrokom, saj je sami kot otroci
niso prejeli. Manjkali so torej tisti načini posredovanja vere, ki so običajno tesen
del vsakdanjega družinskega življenja.
Zato so mučenci iz Tsuwana zelo pomembni,
je dodal škof Maeda: »So zgled tega, da je posredovanje vere mogoče tudi
v zelo težkem okolju.« In ravno v tistem obdobju nastane moderna Japonska,
nastane sodobna japonska Cerkev, skupaj s temi mučenci. Konec 19. stoletja je Japonska
začela vzpostavljati odnose s tujimi državami in japonske veleposlanike so začeli
spraševati, kako to, da pri njih še vedno preganjajo kristjane, tega si namreč moderna
država ne more dovoliti. Prišlo je do velikih pritiskov s strani Francije, Velike
Britanije in ZDA, in tako so se preganjanja prenehala. Konec preganjanj je sovpadlo
s priznanjem človekovih pravic in odprtostjo meja. Škof Maeda je izpostavil, da se
tudi današnja moderna Japonska lahko veliko nauči iz spomina na skrite kristjane:
»Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja sodobna družba, odprtih odnosov in večje komunikacijske
zmožnosti, ne uspemo posredovati vere svojim otrokom kot so to počeli skriti kristjani.«