V pogovoru s hirošimskim škofom: Mučenci so zgled posredovanja vere v težkem okolju

HIROŠIMA (nedelja, 3. avgust 2014, RV) – Škofija v Hirošimi je sestavljena iz petih prefektur. Ena se nahaja tudi v Yamaguchiju, kjer stoji katedrala, posvečena Frančišku Ksaveriju. Tukaj je tudi potekala sklepna slovesnost leta vere, na kateri se je zbralo skoraj tisoč vernikov. Številka predstavlja pet odstotkov vseh katoličanov v škofiji. Od skoraj osem milijonov prebivalcev, ki živijo na ozemlju škofije, je katoliških vernikov približno 20.000.

V resnici je Frančišek Ksaverij hotel iti v Kjoto, a ko je videl, da cesar ni imel nobene oblasti, da bi mu dal dovoljenje za pridiganje evangelija, se je odločil za Yamaguchi, je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano povedal škof v Hirošimi Thomas Aquino Manyo Maeda. Takratni fevdalni gospoda Yoshitaka je bil zelo odprta in vedoželjna oseba ter je z veliko radovednostjo gledal na energičnega misijonarja, ki je prišel iz Indije na Japonsko. Ksaverij je v Yamaguchiju ostal deset mesecev in ko je odšel, je za sabo pustil majhno skupnost s petsto kristjani in pismo, v katerem zapiše, da so meseci v Yamaguchiju bili najsrečnejši v njegovem življenju.

Škofija Hirošima ni znana samo po novi katedrali, posvečeni sv. Frančišku Ksaveriju. Kakšno uro stran iz Yamaguchija leži majhna vas Tsuwano, znana po mučencih, za katere je odprt postopek za kanonizacijo. Hirošimski škof je zatrdil, da je »ohranjanje spomina na mučence pomembno, saj se tako obnavlja in krepi volja za posredovanje vere«. Kristjani so v skritosti ohranjali svojo vero in jo prenašali na svoje otroke več kot dve stoletji in pol. Po škofovih besedah je posredovanje vere otrokom zelo aktualno vprašanje tudi v današnji Japonski. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko spreobrnjenj, a že otroci in vnuki teh katoličanov niso več sprejeli vere svojih očetov. Razlog je tudi to, da se je veliko oseb spreobrnilo kot odraslih in niso znali posredovati vere svojim otrokom, saj je sami kot otroci niso prejeli. Manjkali so torej tisti načini posredovanja vere, ki so običajno tesen del vsakdanjega družinskega življenja.

Zato so mučenci iz Tsuwana zelo pomembni, je dodal škof Maeda: »So zgled tega, da je posredovanje vere mogoče tudi v zelo težkem okolju.« In ravno v tistem obdobju nastane moderna Japonska, nastane sodobna japonska Cerkev, skupaj s temi mučenci. Konec 19. stoletja je Japonska začela vzpostavljati odnose s tujimi državami in japonske veleposlanike so začeli spraševati, kako to, da pri njih še vedno preganjajo kristjane, tega si namreč moderna država ne more dovoliti. Prišlo je do velikih pritiskov s strani Francije, Velike Britanije in ZDA, in tako so se preganjanja prenehala. Konec preganjanj je sovpadlo s priznanjem človekovih pravic in odprtostjo meja. Škof Maeda je izpostavil, da se tudi današnja moderna Japonska lahko veliko nauči iz spomina na skrite kristjane: »Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja sodobna družba, odprtih odnosov in večje komunikacijske zmožnosti, ne uspemo posredovati vere svojim otrokom kot so to počeli skriti kristjani.«

Audio: