JUŽNA KOREJA (petek, 1. avgust 2014, RV) – Mednarodno apostolsko potovanje
papeža Frančiška v Južno Korejo Katoliška Cerkev
Korejska Cerkev je
relativno mlada. Njena zgodovina se začenja pred le nekaj več kot 200 leti. Takrat
je skupina mladih študentov med študijem zahodne literature odkrila katolištvo. Sprva
jih je vodila zgolj radovednost o neki novi teoriji. A ta se je zahvaljujoč Božji
milosti preko študija počasi spremenila v vero. Ko so doumeli pomen krsta, je eden
izmed njih leta 1783 odšel v Peking, da bi bil krščen. To je bil Yi Seung-hun, ki
je živel med leti 1756 in 1801, prvi Korejec, ki je prejel zakrament krsta, in eden
izmed ustanoviteljev katoliške korejske Cerkve. V Pekingu so ga jezuitski misijonarji
naučili katekizma in po vrnitvi v domovino je sam postal učitelj drugim. Mnoge je
tudi krstil.
Leta 1794 je bilo nekaj njegovih prijateljev obsojenih na smrtno
kazen. Razlog je bil, da so omogočili prihod v Korejo kitajskemu patru Ju Moon-monu.
Yi Seung-hun je bil sprva obsojen na izgnanstvo na podeželje, leta 1801 pa je bil
v Seulu usmrčen tudi on.
Korejska Cerkev je bila torej preganjana že od samega
začetka evangelizacije. Vlada je v tistem obdobju namreč odobravala izključno državno
vero konfucianizem. Preganjanje je trajalo skoraj sto let. Rezultat je preko deset
tisoč mučencev. Pravica do verske svobode je bila priznana šele po letu 1886. A tudi
takrat svoboda ni trajala dolgo. Leta 1910 je Korejo zavzela Japonska. Naslednjih
petintrideset let je bila Cerkev nenehno pod nadzorom japonske vlade. Državna svoboda
je bila ponovno dosežena šele po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, ko pa je bila
Koreja obenem tudi razdeljena na dva dela.
Bolečina ločitve naroda, ki je bil
od vedno enoten, je močno vplivala na usodo korejske Cerkve. V tistem trenutku je
bilo na jugu okoli sto tisoč katoličanov in približno sto župnij. Na severu pa je
bilo kar 55 tisoč katoličanov in okoli 50 župnij, kar pomeni dve tretjini. A ko je
bil v Severni Koreji vpeljan komunistični sistem, se je ponovno začelo ostro nasprotovanje
katoliški Cerkvi. O usodi 166 duhovnikov in redovnikov, ki so bili takrat na severu,
se še do danes ne ve ničesar. V Severni Koreji ne obstaja več niti ena župnija, prisotnega
ni nobenega duhovnika in nobene redovnice. Ne ve se niti, koliko je katoličanov.
V
Južni Koreji je katoliška Cerkev nasprotno živela dalje. Danes je po številu katoličanov
na tretjem mestu med jugovzhodnimi azijskimi državami. Sledi Filipinom in Vietnamu.
Katoliški verniki v državi predstavljajo dobrih deset odstotkov prebivalstva. Njihovo
število v zadnjih letih narašča. Povprečno je na leto krščenih več kot sto tisoč oseb.
Med njimi je 73,3 odstotka odraslih. V državi deluje 1.668 župnij in 791 misijonskih
sedežev. Korejska Cerkev ima dva kardinala, 36 škofov in 4.865 duhovnikov. Med slednjimi
je 170 tujcev. Število vernikov na enega duhovnika je 1.119. Sicer je med njimi 3.995
škofijskih duhovnikov, 697 redovnikov in 173 misijonarjev. V državi je navzočih 46
moških in 119 ženskih redovnih skupnosti. Vseh redovnikov in redovnic skupaj v Južni
Koreji je preko 11 tisoč.