Pred obiskom svetega očeta v Caserti: Potrebno bo poslušati papeževo sporočilo in premišljevati o njem

CASERTA (četrtek, 24. julij 2014, RV) – Papež Frančišek bo to soboto obiskal mesto Caserta. Le-to je »nikogaršnja zemlja«, kjer se oseba izgubi, kjer je močno občutiti razkroj pokrajine, družbeno in kulturno nerazvitost. Tako so zapisali kristjani iz Caserte v pismu leta 1992 svetemu Janezu Pavlu II. Dvaindvajset let kasneje so se ponovno s pismom obrnili na Petrovega naslednika, tokrat papeža Frančiška, tik pred njegovim napovedanim obiskom. Pišejo o poostritvi situacije v tem mestu, ki že tako velja za kraj, kjer so pravice zanikane, obsojen zaradi fevdalstva lokalne politike in ekonomske oblasti. Naše mesto – beremo v pismu – je bilo vedno brez nekega načrta, zato tukaj vse propade. Potrebe manj bogatih niso upoštevane; najmanjši in najšibkejši so odrinjeni.

Redovniki in druga krščanska združenja, ki si v Caserti prizadevajo za pravičnost in bratstvo, zatorej polagajo veliko upanja v obisk papeža Frančiška. Med njimi je tudi duhovnik Domenico Dragone, rektor svetišča Naše Gospe iz Fatime v bližnjem kraju Marcianise, ki se bo v soboto popoldne udeležil srečanja v kraljevi palači. Za Radio Vatikan je povedal, da se v teh dvaindvajsetih letih s praktičnega vidika v Caserti zares ni veliko spremenilo. Pa vendar so bili na nekaterih področjih narejeni majhni koraki, ki običajno niso opaženi: »V vsaki župniji imamo na primer tako imenovane centre za poslušanje, na katere se obrnejo verniki, ki nimajo ekonomskih sredstev, in lahko tu najdejo recimo zdravnika, ki pozdravi njihovega otroka.« Gre za »verigo solidarnosti«, je dodal Dragone.

Nato je predstavil še negativno stran mesta, ki ga bo obiskal papež Frančišek. Je eno izmed tistih, od koder ljudje bežijo. In sicer zaradi ozračja, ki je že skoraj »strupeno«. Naši upravitelji, je pojasnil rektor, še »niso razumeli, da če se bo okolje vse bolj razkrajalo, bodo posledice trpeli tudi sami«. Dogaja se namreč, da v tistem okolišu umira vedno več otrok in drugih, in to prav zaradi onesnaženosti ozračja. Območje je med drugim tako že dobilo vzdevek »dežela tumorjev«.

Poleg tega je Domenico Dragone omenil neskončno vrsto aretacij in ugrabitev. Večina želi obogateti na hitro in ne dan za dnem pošteno delati. Mentaliteta je tako zelo zgrešena, da je včasih potrebno imeti priporočilo celo za župnika, katerega nekdo prosi samo za krstno potrdilo. Pasivnost je žal mogoče občutiti tudi med mladimi. Večina med njimi se namreč le s težavo ustavi tako, da bi o stvareh dobro premislili. Dragone je spomnil, da je bil zanj eden najlepših darov, ko je med študijem v semenišču imel možnost tišine za razmislek: »Primanjkuje časa, da bi lahko premislili, da bi razumeli, kje smo, kdo smo in kam gremo.«

»Papež nam bo v Caserti verjetno povedal stvari, ki so že bile rečene,« je nato nadaljeval rektor Marijinega svetišča, »toda ko jih bo izrekel on ob tej konkretni okoliščini, bodo lahko vstopile v kakšno srce in ga preoblikovale. Čudeži se dogajajo počasi.« Tako kot je spomnil sveti Janez XXIII., ko je začel drugi vatikanski koncil, namreč ni naliv tisti, ki naredi zemljo rodovitno, temveč »počasen in lahen dežek«. Zatorej ne bo papeževo sporočilo samo dovolj, da bi preoblikovalo Caserto. Potrebno ga bo poslušati in premišljevati o njem. Nato pa bosta na vrsti hoja in delo.

Audio: