2014-07-23 15:14:08

Kardinal Marc Ouellet o osebnosti škofa: Pastir z vonjem po ovcah


VATIKAN (sreda, 23. julij 2014, RV) – Človek molitve, oznanjevanja, pričevanja; predvsem pa »pastir z vonjem po ovcah«. To je osebnost škofa, kot jo je mogoče izpeljati iz nauka papeža Frančiška. Pri tem sveti oče ne uči ničesar novega, temveč ima dar, da odločno izpostavi tiste nenadomestljive vidike, ki predstavljajo srce škofovskega poslanstva. Tako je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zatrdil kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe.

Kriteriji pri izbiri škofovskih kandidatov
Povedal je, da je papež Frančišek o identiteti škofa članom vatikanskega dikasterija govoril med avdienco preteklega februarja. Sicer je temu vprašanju svojo pozornost namenil že večkrat in pri tem pogosto uporabil podobe, ki imajo zelo neposreden učinek. Med njimi je podoba »pastirja z vonjem po ovcah«, kar pomeni, da mora biti škof »blizu ljudem«. Prav to je po besedah kardinala Ouelleta prvi kriterij, ki ga papež svetuje pri izbiri kandidatov. Sledi, da škof ne sme imeti »psihologije vladarja«, ampak naj bi bil »oče in brat, blag, usmiljen in predvsem potrpežljiv«. Nadalje naj bi »živel kot ženin Cerkve, ne da bi nenehno iskal drugo«. Brez človeškega preračunavanja naj bi živel za ljudstvo, ki mu je zaupano. Gre za udejanjanje načela drugega vatikanskega koncila, ki govori o »vztrajni in vsakodnevni skrbi« za čredo. Vztrajnost in vsakodnevnost sta pogoja za dobro opravljanje pastoralne službe, je dodal prefekt Kongregacije za škofe.

Zatem je spomnil na papeževe besede, da mora škof »znati biti pred čredo, da ji kaže pot, sredi črede, da jo ohranja edino, za čredo, da prepreči, da kdorkoli ne ostane zadaj in da ima sama čreda tako rekoč občutek za pravo pot«. Pastir se mora gibati na ta način. To namreč predstavlja »čuječnost«, vidik, na katerega prav tako večkrat opozarja papež Frančišek. Z drugimi besedami, škof mora osebam pomagati najti Božjo navzočnost v konkretnih okoliščinah njihove zgodbe in življenja sveta, ne da bi obenem »popustili duhovni posvetnosti«.

Izbira škofov mora biti usklajena s poslanstvom Cerkve
Kardinal Ouellet je v nadaljevanju pojasnil, da so tako pastirji kot verniki poklicani, da se ne naslanjajo na bogastvo sredstev ali virov, ki jih posedujejo, četudi so le-ti koristni. Opirati se morajo na moč Gospodove milosti. Poslanstvo Cerkve je enako Kristusovemu. Papež na primer pogosto omenja Cerkev »v izhodu«. To pomeni, da mora prinašati Kristusa vsakemu moškemu in vsaki ženski, še posebej ubogim, katerih življenje ni zaznamovano samo z materialno revščino, temveč tudi moralno in duhovno. Izbira škofov mora biti usklajena s tem poslanstvom. Škofijam je torej potrebno dati pastirje, ki bi spodbujali pastoralo, povezano z dejanskimi izkušnjami ljudi. Ne bi se smeli zapreti vase in se pritoževati nad vsem, kar ni dobro, ampak dati cerkvenim skupnostim nov apostolski zagon. Ti pastirji lokalnih Cerkva naj bi bili »zmožni ogreti srca«.

Razsežnost občestva med škofi in vesoljno Cerkvijo
Kot že rečeno, naj bi z Božjo pomočjo spodbujali misijonarsko dinamiko »izhoda«. Toda ne, da bi se ločili od sveta ali zaradi verskega turizma, ki je sam sebi namen, ampak, da bi ljudi vodili k Cerkvi. K Cerkvi, ki je »velika družina, v kateri so vsi sprejeti in kjer se uči živeti kot verniki in kot učenci Gospoda Jezusa«, tako je kardinal Ouellet ponovil nedavne besede papeža Frančiška. Cerkev kot družina opominja tudi na razsežnost občestva med škofi in vesoljno Cerkvijo. Znamenje tega občestva sta na primer škofovska sinoda in svet kardinalov, ki jih je papež izbral, da bi se z njimi posvetoval glede poglavitnih vprašanj pri vodenju Cerkve in pri prenovi rimske kurije. Občestvo se nadalje izraža še v drugih oblikah. Drugi vatikanski koncil je recimo poudaril solidarnost med Cerkvami. Kardinal Ouellet je med primeri le-te navedel pomoč zahodnih Cerkva tistim, ki so revnejše; duhovnike misijonarje; delovanje narodnih in regionalnih škofovskih konferenc; ali sodelovanje sosednjih škofij. Občestvo med papežem in škofi je zatem izraženo tudi preko tradicionalnega obiska ad limina apostolorum. Med le-tem škofje svetega očeta seznanijo s stanjem v njihovi Cerkvi, on pa jih potrdi v veri.

Škofje in redovniki
Kardinal Ouellet je v nadaljevanju omenil dokument Mutuae relationes, ki je trenutno v nastajanju. Ta zadeva odnos med škofi in redovniki. Drugi vatikanski koncil je zatrdil, da Sveti Duh Cerkev »vodi in jo zedinja v občestvu ter poslanstvu«, »oskrbuje jo in usmerja z različnimi hierarhičnimi ter karizmatičnimi darovi«. Zato hierarhični in karizmatični vidik ne smeta biti razumljena kot nasprotujoči si enoti. Sta nepogrešljiva komplementarna darova za cerkveno poslanstvo. Tako mora posvečeno življenje v svojih raznolikih izrazih najti primerno pot na konkretnih tleh cerkvenega delovanja preko sodelovanja, solidarnosti in edinosti s hierarhičnostjo. Po drugi strani pa mora biti s strani le-te cenjeno in spodbujano, pri čemer imajo prvo odgovornost škofje.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.