Malavi: Nadškof Vincenzo Paglia na zasedanju Amecea o družini
MALAVI (nedelja, 20. julij 2014, RV) – Tudi v Afriki je potrebno graditi trdne
odnose med generacijami, tkati mrežo solidarnosti med otroki, mladimi in ostarelimi
osebami. Prav tako je pomembno oblikovati »novo zavezo« med Cerkvijo in družinami,
da bi lahko vsi skupaj pristopili h krizi, ki kljub trdni tradiciji ogroža družino
kot institucijo. Tako je dejal nadškof Vincenzo Paglia, predsednik Papeškega
sveta za družino, na zasedanju Združenja škofovskih konferenc Vzhodne Afrike (Amecea).
Srečanje se je začelo v sredo, 16. julija, v prestolnici afriške države Malavi, udeležuje
pa se ga 250 škofov, ki poleg Malavija prihajajo še iz Eritreje, Etiopije, Kenije,
Sudana, Južnega Sudana, Tanzanije, Ugande in Zambije. Razprave potekajo na temo: Nova
evangelizacija preko spreobrnjenja in pričevanja o krščanski veri.
Nadškof
Paglia je v svojem govoru, na programu je bil v petek, v ospredje postavil družino
kot subjekt nove evangelizacije. Kot je dejal, papež Frančišek z odločitvijo za sinodo
o družini, ki se bo odvijala v dveh stopnjah, ne želi samo teoretične razprave, ampak
hoče, da se pogleda na stvarnost družinskega življenja v današnjem času, na razmere
v katerih se družina nahaja na različnih celinah. Treba se je vprašati, »s kakšnimi
težavami se spoprijemajo družine, da bi lahko prišli do tistih odgovorov, ki
nam bodo lahko pomagali ponovno najti moč in poklicanost, ki jo je Gospod zaupal družinam«.
Gre za zelo delikaten izziv, ki se dotika tako Cerkve kot civilne družbe, je zatrdil
nadškof Paglia.
Opozoril je »paradoksalne situacije«, ki jih živijo
družine v današnjem času na vseh ravneh. Po eni strani se družinskim vezem pripisuje
velika vrednost, medtem ko je po drugi strani postala »križišče mnogih slabosti«.
Ti problemi so navzoči tudi v Afriki, čeprav afriška družina še ni v celoti izgubila
svoje vrednosti. Še vedno ostaja »temelj družbe, kraj vzgoje, kjer se posredujejo
kulturne in duhovne vrednote« in kjer se otroke uči drž in obnašanj, ki so del
skupnosti. »Tradicionalna afriška družina ohranja globok smisel za kulturo življenja
in je sveta, ker je Božji dar,« je dejal nadškof. Dodal je, da se kljub vsemu
ne moremo sprenevedati, da ne obstajajo zunanji pritiski na družino ter navedel ideologijo
spola, splav ter ostale probleme, ki so bolj značilni za afriško kulturo kot so dota
za deklice, poligamija in spočetje, ki je na trenutke zaznamovano z etnično pripadnostjo.
Predsednik
vatikanskega dikasterija je nadaljeval, da je tudi v Afriki temo zakonske zveze in
družine treba povezati s procesom individualizacije sodobne družbe. Zdi se, da 'jaz'
vsepovsod prevladuje nad 'mi-jem', individualizem pa nad družbo; tako tudi pravice
posameznika presegajo pravice družine. Postaja normalno, da se daje prednost življenju
na koruzi pred zakonom, individualni neodvisnosti pred medsebojno soodvisnostjo. S
tem sprevračanjem je družina pojmovana kot »osnovna celica posameznika« in
ne več »osnovna celica družbe«. Vsak od zakoncev o sozakoncu razmišlja glede
na sebe; v zakonu vsak išče svojo lastno realizacijo in ne ustvarjanje skupne prihodnosti.
Gre za zmago t.i. »egolatrije«, ki ji sledi oslabitev družine in same družbe,
je opozoril nadškof Paglia.
»V samo stvarstvo je vpisana potreba po 'mi',
po občestvu,« je poudaril nadškof, sklicujoč se pri tem na svetopisemske temelje
potrebe po družini, ki je vpisana v srce človeka. »Če družbi želimo dati trdnost,
je zato treba začeti pri družini,« je dodal. V tem smislu so Cerkev, ki je Božja
družina, in krščanske družine poklicane k pomembni nalogi: postati kvas »družinskosti«
v mestih, državah, celinah, narodih vsega sveta. Nadškof Paglia je afriške škofe spodbudil
k pomembni odgovornosti za pričevanje o evangeliju družine: »Nujno je poudariti,
da je družina dobra novica za naše družbe. In v tem smislu je Cerkev, krščanska skupnost,
varuhinja tega izjemnega zaklada, ki ga predstavljata zakon in iz njega izhajajoča
družina.« Ključnega pomena je, da kristjani, predvsem pa zakonci in krščanske
družine, živijo ta zaklad in ga izžarevajo na lep in strasten način. Kljub mnogim
slabostim, ki zaznamujejo njihova življenja, krščanske družine pripovedujejo o mnogih
zgodbah zvestobe Bogu, ki včasih tudi z junaštvom ohranjajo živ svet in Cerkev, iz
generacije v generacijo.
Nadškof Paglia je pri tem izrazil željo, da bi se
med Cerkvijo in družinami vzpostavila »nova zaveza« ter bi se tako branilo
pravice posameznih oseb, na primer še nerojenih otrok, in pravic družine, da ne bi
bila izkoriščana s strani diktature ekonomskega zaslužka. Res je, da gre za zelo prostrano
in kompleksno področje, kjer so poleg duhovnih posegov, nujni tudi kulturni in politični.
In ravno zato je nujno, da se rodi nova moč, ki bo zmožna pospeševati in braniti zakon,
družino in življenje, je še poudaril nadškof.