Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 16. nedeljo med letom
Mt 13,24-43 Prilika o ljuljki Podal jim je drugo priliko
in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme
na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal
ljuljko med pšenico in odšel. Ko pa je bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala
tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal
dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen
človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹
›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi
pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem:
Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v
mojo žitnico.‹«
Prilika o gorčičnem zrnu Še drugo
priliko jim je podal in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu,
ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od
vseh semen; ko pa zraste, je večje od zelišč in postane drevo, tako da priletijo
ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
Prilika o kvasu In
povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je
vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Množice
poslušajo samo prilike Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in
ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku,
ki pravi:
Odprl bom svoja usta v prilikah, izrekel bom, kar
je skrito od začetka sveta.
Razlaga prilike o ljuljki Tedaj
je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli:
»Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega
semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka
pa sinovi zla. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta,
žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo
ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva
vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč.
Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat se bodo pravični svetili kakor
sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«
Razlaga
cerkvenih očetov Origen pravi: »Dobro seme so otroci kraljestva,
saj vse, kar se porodi dobrega v človeški duši, je posejano po Božji besedi in postane
sad Božjega kraljestva.« Kromacij Oglejski pa pravi: »Hudič najde
način, da poseje v tistih ljudeh, ki spijo, ljuljko. Vtihotapi se v tiste,
ki so kakor uspavani zaradi nemarne lenobe.« Ko je sv. Avguštin razlagal to priliko,
je pripomnil: »da so mnogi najprej ljuljka in zatem postanejo dobra pšenica« ter
dodal »če teh, ko so bili hudobni, ne bi potrpežljivo trpeli, ne bi prišli
do hvalevredne spremembe« (Quaest. septend. in Ev. sec. Matth., 12, 4:
PL 35, 1371).
Misli Benedikta XVI. Glavna tematika evangelija današnje
nedelje je Nebeško kraljestvo. Nebo naj ne razumemo samo kot višino, ki je dviguje
nad nami, saj je namreč tak brezmejni prostor tudi v človekovi notranjosti. Jezus
primerja Nebeško kraljestvo z njivo pšenice, da bi nam pomagal razumeti, kako je v
nas posajeno nekaj majhnega in skritega, ki pa ima v sebi neukrotljivo življensko
moč. Kljub vsem oviram se bo seme razvilo in sad bo zorel. Ta sad bo dober samo, če
je bilo zemljišče življenja obdelovano po božji volji. Zato nas Jezus v priliki o
dobrem semenu in ljuljki (prim. Mt 13,24-30) opominja, da je potem, ko je gospodar
posejal njivo, 'medtem ko so vsi spali', prišel 'njegov sovražnik' in
posejal zel. To pomeni, da moramo biti pripravljeni varovati milost, ki smo jo prijeli
na dan krsta tako, da gojimo vero v Gospoda, ki preprečuje, da bi zlo pognalo korenine.
Dragi
prijatelji, Knjiga modrosti, iz katere je današnje prvo berilo, nakaže to razsežnost
božanskega Bitja: 'Zakaj razen tebe ni boga, ki bi skrbel za vse... Počelo
pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, stori, da vsemu prizanašaš'
(Mdr 12,13.16). Psalm 86 to potrjuje: 'Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš,
ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo' (Ps 86,5). Če smo torej otroci tako
velikega in dobrega Očeta, iščimo, da mu bomo podobni! To je bil namreč namen Jezusovega
pridiganja, saj je namreč rekel tistim, ki so ga poslušali: 'Bodite torej popolni,
kakor je popoln vaš nebeški Oče' (Mt 5,48).