Seminar v Vatikanu: Pravičnejši svet je mogoč

VATIKAN (petek, 18. julij 2014, RV) – Napredek človeštva je ponovno zarisal svetovno ekonomijo tako, da jo je naredil vse bolj medsebojno povezano, a hkrati vse bolj neenako. Iz te trditve izhaja zaključna izjava udeležencev delovnega seminarja, ki sta ga organizirali Papeška akademija znanosti in Papeška akademija za družbene znanosti. Le-ta je potekal maja v Vatikanu, dokument pa je bil v celoti objavljen pretekli konec tedna, ko je prav tako v Vatikanu Papeški svet za pravičnost in mir pripravil delavnico na temo ekonomije vključevanja. Očitna je bila usklajenost tematike, obravnavane na dveh ločenih dogodkih. Oba sta se jasno navdihovala v poglobljenem premisleku ob apostolski spodbudi Veselje evangelija. Tu je papež Frančišek kritične besede namenil dvema pojavoma, ki ju je sam opredelil kot »globalizacijo ravnodušnosti« in »ekonomijo izključevanja«.

Omenjeni dokument med drugim opozarja na nesprejemljivo razliko med bogatimi in revnimi. Slednji še vedno nimajo dostopa do večjega dela napredka. Besedilo navaja primer, da petdeset odstotkov energije uporablja le skromna milijarda oseb, medtem ko je negativen vpliv na okolje prizadel tri milijarde oseb, katerim med drugim ni omogočen dostop do energije. Še eno opozorilo, ki ga vsebuje dokument, zadeva degradacijo okolja, katero povzroča masovna uporaba fosilnih goriv in posledično pretresanje podnebja. Tudi pri tem najtežje posledice prenašajo revni, četudi je njihova vloga v procesu degradacije majhna. Nadalje dokument poudarja, da današnje izkoriščanje zemlje nima primerjave v zgodovini. Vseeno prehrambna negotovost še vedno predstavlja grožnjo. V tem trenutku po ocenah na svetu zaradi kronične lakote trpi ena milijarda oseb. Temu številu je potrebno prišteti še nadaljnjo milijardo posameznikov, ki pa trpijo zaradi tako imenovane »skrite lakote«. Ta je posledica pomanjkanja mikrohranilnih snovi. Po drugi strani se eno tretjino proizvedene hrane vrže stran.

Odnos med človeštvom in naravo bi moral biti voden preko dejanj kolektivnega sodelovanja na vseh ravneh. Znotraj tega ostaja največji izziv premagovanje ovir, kot so neenakost, krivice, korupcija in trgovina z ljudmi. Zaključna izjava se sklepa v znamenju upanja. Izraža namreč željo, da bi glede teh tem vsa verstva in vsi posamezniki dobre volje lahko dosegli soglasje. Kajti svet, ki bi bil bolj zdrav, varnejši in pravičnejši je mogoč.

Audio: