Kardinal Parolin: Priseljenci so pogosto trpeče Kristusovo obličje
MEHIKA (sreda, 16. julij 2014, RV) – Priseljenci so v naših dneh pogosto trpeče
Kristusovo obličje. To so bile besede vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra
Parolina, med homilijo pri maši v Marijinem romarskem središču Guadalupe. Kardinal
se je te dni nahajal v Mehiki, kjer se je na povabilo mehiškega predsednika Enriqueja
Peñe Nieta udeležil seminarja na temo migracij.
»Od Device Marije se lahko
naučimo, kako hoditi za Jezusom, tako v vedrih trenutkih kot sredi preizkušenj.«
V središču Parolinove homilije je bil Marijin lik, ki je v naglici odšla k Elizabeti.
Podobno je tudi Indijanec Juan Diego naglo tekel k škofu in mu pokazal plašč, poln
cvetlic, na katerem se je nato čudežno prikazala podoba Device iz Guadalupeja. Na
mestu, kjer je Juan Diego nabral rože, ki tam sicer običajno niso rastle, je bilo
nato zgrajeno današnje romarsko središče.
Kardinal je zbrane vernike spodbudil,
da bi Marijo prosili, naj »nam podari Kristusa« in pomaga »v srcu sprejeti
Božjo voljo«. Marija je Cerkev naučila, da prava evangelizacija pomeni razglašati
Gospodovo veličino. V njej lahko vidimo obliko, kako naj bi bila »Cerkev z lučjo
evangelija prisotna v življenju narodov, v družbenih, ekonomskih in političnih spremembah«.
Guadalupska Marija, je nadaljeval vatikanski državni tajnik, je »vzor Cerkve romarice«.
Ta ne išče same sebe, hodi skupaj s svojim ljudstvom ter ne želi biti izven njegovih
izzivov in načrtov, stisk in upanj.
Iz tega razloga morajo škofje v Mehiki
nadaljevati s prizadevanjem za poživitev narodnega sobivanja in dialoga z različnimi
družbenimi faktorji. Le-to je namreč priložnost za posredovanje vrednot in krščanskih
korenin pri gradnji družbe, ki bi bila trdnejša, osnovana na kulturi srečanja, absolutnem
spoštovanju človeškega življenja, podpori vsega, kar pospešuje medsebojno razumevanje.
Še posebej je Marijo potrebno prositi za priseljence, tako je v homiliji poudaril
Parolin in spomnil na seminar o migraciji, katerega se je udeležil. Potrebno je zaščititi
osebe, ki so v iskanju dela ali boljših pogojev za življenje prisiljene zapustiti
svoje domove. Nemalokrat namreč postanejo žrtve izključujočega ekonomskega sistema,
ki v središče ne postavlja človeške osebe. Po eni strani se meje tako vse bolj odpirajo
za trgovino, denar, nove tehnologije. Po drugi strani pa osebe doživljajo številne
omejitve, zatiranja in zlorabe ter ostajajo v občutljivih situacijah. Tako so, kot
je kardinal Parolin sklenil, prav priseljenci danes pogosto »trpeče Kristusovo
obličje« in ganijo srce Njegove matere.