Kardinal Parolin na seminarju o migraciji: Prehod iz kulture zaprtosti v kulturo sprejema
in srečanja
MEHIKA (torek, 15. julij 2014, RV) – V mehiški prestolnici Ciudád de México
je včeraj in danes na programu seminar, posvečen vprašanju migracijskih tokov iz Latinske
Amerike v smeri ZDA. Dogodek sta organizirala mehiško ministrstvo za zunanje zadeve
in njihovo veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Udeležujeta se ga med drugimi vatikanski
državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, in kancler Papeške akademije za družbene
znanosti, msgr. Marcelo Sánchez Sorondo. Njuna prisotnost na seminarju je pomenljiva,
ker je tema povezana z aktualno humanitarno krizo, v katero je vključenih na tisoče
otrok in mladoletnikov, ki se na pot proti ZDA podajo sami. Vprašanje zadeva vse države
Srednje Amerike, pa tudi katoliško Cerkev. Ta namreč upravlja veliko večino ustanov,
ki v Mehiki sprejemajo migrante. Vatikanskega državnega tajnika je na seminar povabil
mehiški predsednik Enrique Peña Nieto med nedavnim uradnim obiskom v Vatikanu.
Rešitev
migracijskega problema obstaja v globokem »kulturnem in družbenem spreobrnjenju«,
ki omogoča prehod iz »kulture zaprtosti« v »kulturo sprejema in srečanja«.
Tako se je glasil poudarek kardinala Parolina v njegovem uvodnem govoru na seminarju
včeraj. Spodbujanje človekovih pravic ni za nobeno napredno demokratično družbo lahka
naloga. Tudi mehiškemu narodu v zadnjih stoletjih ni bilo lahko. Kljub temu je Mehika
pred kratkim storila »pomembne korake«. Nenehno prizadevanje za enako dostojanstvo
vseh je omogočilo, da se je izboljšalo »aktualno mehiško zakonodajno področje«.
Kardinal Parolin se je nato zaustavil ob središčni vlogi krščanstva v prepoznavanju
dostojanstva in enakosti med vsemi človeškimi osebami, ustvarjenimi po podobi Boga.
Edini
povsem veljaven kriterij za ocenjevanje, če neka politična skupnost izpolnjuje svojo
poklicanost v službi skupnega dobrega, je »kakovost njenega služenja osebam«,
zlasti »najbolj ubogim in najšibkejšim«. Na tem mestu je vatikanski državni
tajnik prešel k bistvu vprašanja migracij. Spomnil je na poslanico papeža Frančiška
za svetovni dan migrantov in beguncev. Tam je zapisano, da »sodobni selitveni tokovi
predstavljajo največja gibanja posameznikov« v zgodovini. Družbe, ki si prizadevajo
za integracijo migrantov, tako posredujejo nedvoumno sporočilo o trdnosti. »Zato
vas vabim,« je nadaljeval kardinal, »k izzivu pravičnejše in bolj solidarne
družbe, ki priznava vrednost človeške mobilnosti« in ki se ne zapre sama vase,
ampak je pripravljena sprejeti: »Prihodnost lahko spremenimo, če smo zmožni
služiti konkretnim osebam, tistim, s katerimi smo v stiku vsak dan.«
Cerkev
v Mehiki je razvila številne konkretne iniciative na področju gostoljubnega sprejemanja
migrantov. Kadar neka država v okvirih zdrave laičnosti vzpostavi pravna sredstva
za zaščito Cerkve in spodbuja njeno družbeno delovanje v prid skupnega dobrega, po
Parolinovih besedah zagotovi ključni element za napredek. To je »zaupanje«.
Pojava
migracij ni mogoče razrešiti z zgolj zakonodajnimi sredstvi, četudi dobrimi, in še
manj samo z varnostnimi silami. Potrebno je »kulturno in družbeno spreobrnjenje«.
Le-to omogoči prehod iz »kulture zaprtosti« v »kulturo sprejema in srečanja«.
Pri tem pa je nepogrešljivo sodelovanje med osebami, ustanovami civilne družbe, institucijami
in državami. V tem okviru, kot je poudaril kardinal Parolin, je Cerkev vedno bila
in bo »zvesta sodelavka«.