Nekdanji korejski veleposlanik Hong-soon Han: Azijo žeja po pravičnosti in
miru
SEUL (četrtek, 10. julij 2014, RV) – »Papež Frančišek prihaja kot
apostol miru v državo, ki še vedno trpi zaradi sporov med Jugom in Severom.«
Tako je ob papeževem obisku Južne Koreje avgusta letos zatrdil Thomas Hong-soon
Han, sicer predavatelj politične ekonomije na univerzi Hankuk, ki pa je decembra
lani zaključil službo korejskega veleposlanika pri Svetem sedežu. Hong-soon Han je
v intervjuju, objavljenem v reviji papeške univerze Gregoriana, zatrdil, da »bo
papežev poziv k spravi in miru imel velik odmev tako v Koreji kot po vsem svetu«.
Koristil bo tudi narodnim in mednarodnim prizadevanjem za mir.
Pričakovanje
papeževega obiska je polno upanja in prinaša novo luč tudi na vernike celotne azijske
celine, kjer katoličani predstavljajo manjšino: približno 140 milijonov jih je oziroma
3,3 odstotke celotnega prebivalstva. »Vsi verniki Azije, ne samo Korejci, si, povezani
s papežem Frančiškom, skupaj prizadevajo pisati novo poglavje Apostolskih del
v Aziji,« je zatrdil Hong-soon Han, ki je tudi sam študiral na Gregoriani in zatem
leta 1995 v Seulu ustanovil šolo za družbeni nauk Cerkve, ki si želi prispevati k
demokratičnemu razvoju države in družbe. »Krščanski družbeni nauk
je dobro sredstvo za resničen razvoj vsake osebe in celotnega človeštva,«
je izpostavil v intervjuju. »Azijo žeja po pravičnosti in miru. Kljub
opazni ekonomski rasti, še vedno ostajajo različne oblike revščine in nasilja
nad človekovimi pravicami. Še več, je eno od najbolj militariziranih
območij na svetu ter ena od največjih onesnaževalk okolja. Bolj kot kdaj koli
prej je potrebno, da azijski katoličani pričujejo o družbenem nauku z lastnimi
dejanji,« je poudaril. »Tako bodo lokalne Cerkve v Aziji postale verodostojnejše
ter bodo popravile napačen vtis o katoliški veri kot tuji religiji.«
Hong-soon
Han se je med drugim dotaknil tudi diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko
Korejo. Sveti sedež je bila prva država na svetu, ki je Korejo priznala že leta 1947;
takoj zatem, ko je Koreja dosegla osvoboditev izpod japonske kolonizacije ob koncu
druge svetovne vojne, je Sveti sedež že poslal svojega apostolskega vizitatorja. »Sveti
sedež je nadaljeval z nudenjem velikega prispevka korejskemu narodu z varnim kompasom
družbenega nauka ter tako kazal pot k ponovni povojni izgradnji in razvoju,« je
še dodal.