Papež Frančišek začel obisk v Moliseju: Če nimamo poguma, da bi razbijali vzorce, ne bomo šli nikoli naprej

CAMPOBASSO (sobota, 5. julij 2014, RV) – Papež Frančišek je danes na pastoralnem obisku v južnoitalijanski deželi Molise. Bog se ne utrudi odpuščati: tako se glasi geslo njegovega potovanja, ki se je začelo malo pred 8. uro zjutraj, ko je s helikopterjem odšel iz Vatikana. Njegova prva postaja je bila mesto Campobasso. Po uradnem sprejemu se je najprej srečal s predstavniki sveta dela in industrije.

»Moj obisk v Moliseju se začenja s tem srečanjem s svetom dela, toda kraj, kjer se nahajamo, je univerza.« S temi besedami je papež Frančišek nagovoril zbrane, ki so ga pričakali v slavnostni dvorani na univerzi v Campobassu. Pojasnil je, da izbrani kraj »izraža pomen raziskovanja in izobraževanja tudi pri odgovarjanju na nova zapletena vprašanja, ki jih zastavlja aktualna ekonomska kriza na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni«. Papež je na začetku spomnil tudi, da je »naš Bog Bog presenečenj«. In kot je pred njim dejal že rektor univerze, je tudi »Bog, ki razbija vzorce«. »Če nimamo poguma, da bi razbijali vzorce, ne bomo šli nikoli naprej, kajti naš Bog nas spodbuja k temu: da bi bili ustvarjalni glede prihodnosti.«

Obdelovanje zemlje pomeni biti v dialogu
Nadalje je papež Frančišek spregovoril o dveh izzivih: o spoštovanju stvarstva in o usklajevanju dela z družinskimi obveznostmi. Le-to sta namreč izpostavila tudi predstavnika sveta dela, ki sta na začetku srečanja podala svoji pričevanji. Glede prvega je papež dejal, da pot dobre izobrazbe sicer ne ponuja lahkih rešitev. Pomaga pa imeti bolj odprt in ustvarjalen pogled, ki lažje vidi vrednost virov teritorija. Obdelovati zemljo, biti kmet pomeni »biti v dialogu, v rodovitnem in ustvarjalnem dialogu«. To je »dialog Človeka z njegovo zemljo«. Zemljo je treba »varovati«, da bi obrodila sadove, ne da bi bila »izkoriščana«. »To je eden največjih izzivov naše dobe: spreobrniti se k razvoju, ki bi znal spoštovati stvarstvo.« Izkoriščati zemljo in ji ne dopustiti, da bi nam s pomočjo našega obdelovanja dala, kar ima v sebi, je naš greh.

Se igraš s svojimi otroki?
Usklajevanje časa za delo in časa za družino, je zatem spomnil papež, je »kritična točka«. Kako zelo pomembno je igrati se z otroki, »zapravljati čas z njimi«, je poudaril. To je veda, ki jo izgubljamo: veda igranja z našimi otroki. S tem izgubljamo prostor zastonjskosti. Omenjena kritična točka nam torej omogoča razločevati in oceniti »človeško kakovost ekonomskega sistema«. V tem okviru se nahaja tudi vprašanje delovne nedelje, ki ne zadeva samo vernikov, ampak kot etična izbira zadeva vse. »Vprašanje je: čemu želimo dati prednost? Nedelja, prosta dela – izvzemši nujne službe – potrjuje, da prednosti nima ekonomsko, ampak človeško, zastonjsko; da je nimajo komercialni, ampak družinski, prijateljski odnosi, za vernike jo ima odnos z Bogom in s skupnostjo. Morda je nastopil trenutek, da se vprašamo, če je delati v nedeljo resnična svoboda. Bog presenečenj in Bog, ki razbija vzorce, namreč preseneča in lomi vzorce, da bi mi postali bolj svobodni: je Bog svobode.«

Ne imeti dela prikrajša za dostojanstvo
Papež Frančišek je nato izpostavil še problem brezposelnosti. Mnoga delovna mesta bi lahko pridobili preko strategije, usklajene z narodnimi oblastmi, s pomočjo tako imenovanega »pakta za delo«, ki bi znal izkoristiti priložnosti, katere nudijo narodna in evropska določila. Ne imeti dela ne pomeni samo ne imeti nujnega za preživetje. Kljub temu namreč lahko s pomočjo raznih organizacij vsak dan jemo. »Ni to problem. Problem je: ne prinašati kruha domov. To je težko in prikrajša za dostojanstvo.«

Na koncu pa se je papež posebej zahvalil še za dar slike, ki predstavlja materinstvo. Le-to namreč vsebuje bolečine. Toda porodna bolečina je »usmerjena v življenje, je polna upanja«: »Torej se vam ne zahvaljujem samo za ta dar, ampak se vam še bolj zahvaljujem za pričevanje, ki ga vsebuje: to je, bolečina, polna upanja.«

Audio: