Isernia: Papež srečal zapornike in govoril o upanju
ISERNIA (sobota, 5. julij 2014, RV) – Papež Frančišek se je v Isernii srečal
z zaporniki, ki prestajajo kazen v tamkajšnjem zaporu. V nagovoru je v ospredje postavil
upanje. Ponovna družbena vključenost je velik izziv, za kar pa je treba prehoditi
določeno pot: tako zunanjo v zaporu, v družbi kot v lastni notranjosti, v svoji vesti,
srcu. To pot ponovne vključenosti moramo opraviti vsi, kajti vsi imamo napake v svojem
življenju, je pojasnil papež. Zato moramo vsi prositi odpuščanja in opraviti pot ponovne
vključenosti, da teh napak ne bi več delali. Vsi se zmotimo v življenju, vsi smo grešniki.
In ko gremo in Gospoda prosimo odpuščanja za naše grehe in naše napake, nam on vedno
odpusti, nikoli se ne utrudi odpuščati, je poudaril.
Nadaljeval je, da je pomembno
ne se zaustaviti. Ko voda miruje, se pokvari. Treba je hoditi naprej, vsak dan narediti
kakšen korak, z Gospodovo pomočjo. »Bog je Oče, je usmiljenje, vedno nas ljubi,«
je dejal. »Če ga iščemo, nas on sprejme in nam odpusti. Nikoli
se ne utrudi odpuščati. Pomaga nam, da uresničimo in v polnosti obnovimo svoje dostojanstvo.
Bog na nas ne pozabi, vedno se nas spominja.« Frančišek je navedel besede
preroka Izaije: »Četudi bi mati pozabila na svojega sina, kar je nemogoče, te jaz
nikoli ne pozabim.« In to je res: »Bog misli name. Bog se me spominja. Sem
v spominu Boga.« S tem zaupanjem se lahko hodi dan za dnem. »S to zvesto ljubeznijo,
ki nas spremlja, upanje ne razočara,« je dodal in izpostavil, da je potrebna zvesta
ljubezen za nadaljevanje poti z Gospodom. Ob koncu je z zbranimi zaporniki še zmolil
Zdravamarijo.