Duhovne misli Benedikta XVI. za 14. nedeljo med letom
»Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vam bom dal,
da se boste spočili. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in
iz srca ponižen, in našli boste počitek svojim dušam, kajti moj jarem je prijeten
in moje breme je lahko« (Mt 11,28-30).
Ko je Jezus hodil po Galileji, oznanjal
Božje kraljestvo in ozdravljal mnoge bolne, je z množicami ljudi sočustvoval, kajti
bili so utrujeni in onemogli kakor ovce brez pastirja. Jezusov pogled ostaja navzoč
tudi danes, v našem svetu.Tudi danes počiva na mnogih ljudeh, obteženih s
težkimi življenjskimi pogoji in tudi prikrajšanih za trdne oporne točke, s katerimi
bi našli življenjski smisel in cilj. Onemogle množice se nahajajo v najrevnejših državah,
utrujene od pomanjkanja; in tudi v najbogatejših državah so mnogi moški in ženske
nezadovoljni, naravnost bolni zaradi potrtosti. Med njimi so tudi mnogi begunci in
pribežniki, ki z izseljevanjem iz svoje domovine tvegajo lastno življenje. Jezusov
pogled počiva na vseh teh ljudeh, ali bolje, na vsakem od teh otrok Očeta, ki je v
nebesih, ter ponavlja: Pridite k meni vsi.
Jezus vsem obljublja okrepčilo,
a postavlja pogoj: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker
sem krotak in iz srca ponižen« (Mt 11,29). Jarem, ki namesto da bi oteževal, olajšuje,
in namesto da bi tlačil, dviguje, je ljubezen. Kristusov jarem je postava ljubezni,
je njegova zapoved, ki jo je zapustil svojim učencem. Resnično zdravilo za rane človeštva,
bodisi materialne, kot sta lakota in nepravičnost, bodisi psihološke in moralne, je
življenjsko pravilo, utemeljeno na bratski ljubezni, ki ima svoj izvir v Božji ljubezni.
Potrebno je zapustiti pot prevzetnosti in nasilja, ki se je poslužuje za doseganje
položajev vedno večje moči in uspeha za vsako ceno. Tudi v odnosu do okolja je treba
opustiti agresivnost in sprejeti preudarno 'blagost'. Predvsem pa v človeških,
medosebnih in družbenih odnosih, je pravilo spoštovanja in nenasilja, torej moč resnice
proti vsakemu nasilju, tisto, kar lahko zagotovi prihodnost, vredno človeka.