Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za slovesni praznik Srca Jezusovega
Mt 11,25-30 Evangelij se razodene preprostim. Oče in Sin Tedaj
je Jezus spregovoril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to
prikril modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, kajti tako ti
je bilo všeč.
Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen
Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«
Jezus
nalaga lahko breme Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni,
in jaz vam bom dal, da se boste spočili. Vzemite nase moj jarem in učite
se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste počitek svojim
dušam, kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
Razlaga
cerkvenih očetov Origen pravi: »V tem odlomku Sin slavi Očeta, ki
je že predvidel, da bo Beseda prešla od judov k poganom.« Teodor iz Erakleje
pa pravi: »Jezus je imenoval modre pismouke in farizeje, čeprav oni nimajo
v posesti modrosti, ampak nekaj, kar je podobno modrosti, zaradi zvitosti
njihovih besed. Ribiče ,nevajene zla, pa je imenoval otročiče, katerim
lahko razodene svojo Besedo.« Sv. Hilarij iz Poitiersa nadaljuje: »Mi
lahko spoznamo Očeta, ker poznamo Sina.« Sveti Ciril iz Aleksandrije in
sv. Janez Krizostom to bolj podrobno razložita: »Samo Oče pozna Sina in
samo božanski Sin pozna večnega Gospoda, iz katerega je bil rojen. Samo Sveti Duh,
ki je Bog, lahko razume Božje globine, ker je sodeležen pri Očetu in Sinu.«
Sveti Avguštin se sprašuje: »Kaj se naučimo od njega, katerega jarem nosimo? Globoko
koplji, pojdi v globino, odpri svoje srce karitativni ljubezni, pripravi temelj
ponižnosti.« Neznani avtor k temu dodaja: »To je breme, ki spodbuja
in daje moč tistemu, ki ga prenaša. Ne podpiramo namreč mi milosti,
temveč je milost, ki nas podpira.«
Misli Benedikta XVI. Obhajamo
praznik presvetega Jezusovega Srca in se z bogoslužjem tako rekoč oziramo v Jezusovo
srce, ki je bilo ob smrti prebodeno s sulico rimskega vojaka. Da, njegovo srce je
odprto za nas in pred nami - in s tem se je odprlo srce Boga samega. Bogoslužje nam
razlaga govorico Jezusovega srca, ki govori predvsem o Bogu kot pastirju ljudi in
nam na ta način razodeva Jezusovo duhovništvo, ki je zakoreninjeno v globini njegovega
srca. Tako nam kaže večni temelj in hkrati veljavno merilo vsakega duhovniškega služenja,
ki mora biti vedno zasidrano v Jezusovem Srcu in ga moramo živeti iz njega.