VATIKAN (ponedeljek, 16. junij 2014, RV) – »Zbrani smo okrog Kristusa, ki
nas zgoraj z mozaika gleda s svojimi nežnimi in prodornimi očmi«. S temi
besedami je papež Frančišek včeraj, v nedeljo, 15. junija popoldan, pozdravil skupnost
sv. Egidija v rimski četrti Trastevere. Gre za skupnost, ki že od vsega začetka posebno
pozornost namenja revnim, danes pa se preko različnih dejavnosti posveča ljudem, ki
so odrinjeni na rob družbe.
Sveti oče je na trg pred Marijino cerkvijo v Trastevere
prispel ob 17. uri, kjer so ga pričakali člani skupnosti sv. Egidija in ostali verniki.
Zatem je papež v cerkvi počastil ikono Marije Božje milosti, ki velja za najstarejšo
ikono v Rimu. Sledila so pričevanja, nato pa je sveti oče zbrane nagovoril.
Najprej
je izpostavil vrednost molitve v središču mesta. »Moliti v centru mesta ne pomeni
pozabiti na človeške in mestne periferije«, je poudaril sveti oče. »Pomeni
prisluhniti in tukaj sprejeti evangelij ljubezni, da bi šli naproti bratom in sestram,
ki so na obrobju mesta in sveta.« Molitev varuje anonimnega mestnega človeka pred
skušnjavami, ki so lahko tudi naše: potegovanje za to, da se vse vrti okrog nas, brezbrižnost
in igranje žrtve. Papež Frančišek je tako skupnost sv. Egidija potrdil v njihovih
prizadevanjih, ko molitev postavljajo za prvo delo skupnosti.
»Kdor gleda
Gospoda, vidi druge,« je v nadaljevanju izrekel sveti oče. Člani skupnosti sv.
Egidija so se naučili videti druge, še posebej najbolj uboge. Papež Frančišek jim
je zaželel, da bi živeli tako, kakor je med pričevanji slišal govoriti prof. Riccardija,
in sicer, da »se več ne prepozna, kdo pomaga in kdo je tisti,
ki je pomoči potreben.« Kajti, »pozornost, ki počasi preneha
biti poznornost, postaja srečanje, objem.«
Dalje je sveti
oče prisotnim položil na srce, naj ostanejo skupnost ubogih. Izrazil je zadovoljstvo,
ko je med zbranimi v cerkvi opazil tudi ostarele. Ob tem je poudaril, da se »kvaliteta
družbe vidi po skrbi za ostarele in otroke. Kajti, ko so ostareli odvrženi,
izolirani in umrejo brez vsakršnega čuta, je to slabo znamenje za družbo. A
kako dobra je vez, ki jo vidim med mladimi in ostarelimi, iz katere prejemajo in dajajo
oboji.«
Papež Frančišek je nato izpostavil problem naroda, ki ne skrbi
za ostarele in za mlade. Tak narod je brez prihodnosti in brez upanja. Omenil je tudi
prisotnost kulture odmetavanja, ki pa ne odmetava samo otroke in ostarele, ampak tudi
mlade. Sveti oče se je osredotočil na dejstvo, da ima Evropa 75 milijonov mladih,
ki so stari 25 let in več, ki pa nimajo ne dela ne šole. Po papeževih besedah se je
Evropa utrudila in pomagati bi ji bilo treba, da najde svoje korenine in se pomladi.
Nadalje je papež Frančišek spregovoril o solidarnosti, o besedi, ki jo po njegovem
mnenju mnogi želijo izbrisati iz slovarja: »Danes je špekulativna ekonomija naredila
uboge še bolj uboge, jim odvzela osnovne stvari, kot sta delo in dom. Nekaj, kar je
nesprejemljivo. Kdor živi v solidarnosti tega ne sprejema in se na to odzove. Vi ste
prijatelji teh, ki nimajo hiše, prijatelji invalidov, migrantov. Vaša skupnost jih
skrbno sprejema in kaže, da je tujec naš brat, ki ga je treba prepoznati in mu pomagati.«
Ob koncu nagovora je papež Frančišek še izpostavil potrebo po več molitve
in dialoga. »Svet se duši brez dialoga,« je še povedal sveti oče, »toda
dialog je možen le, če vsak izhaja iz svoje identitete.« Skupnosti
sv. Egidija se je zahvalil, ko s svojim delom spodbuja prijateljstvo med religijami.
Opogumil jih je še, naj nadaljujejo to svojo pot: molitev, ubogi in mir. Po njej naj
hodijo, da bodo v družbi širili sočustvovanje in nežnost, ki predstavljata resnično
revolucijo.
Srečanje se je končalo z molitvenim programom, po katerem se je
sveti oče peš napotil na sedež skupnosti sv. Egidija. Tam se je sestal še s predstavniki
skupnosti, nekaterimi škofi, duhovniki in semeniščniki, bolnimi in drugimi.