2014-06-17 10:03:39

Papež Frančišek obiskal skupnost sv. Egidija


VATIKAN (ponedeljek, 16. junij 2014, RV) – »Zbrani smo okrog Kristusa, ki nas zgoraj z mozaika gleda s svojimi nežnimi in prodornimi očmi«. S temi besedami je papež Frančišek včeraj, v nedeljo, 15. junija popoldan, pozdravil skupnost sv. Egidija v rimski četrti Trastevere. Gre za skupnost, ki že od vsega začetka posebno pozornost namenja revnim, danes pa se preko različnih dejavnosti posveča ljudem, ki so odrinjeni na rob družbe.

Sveti oče je na trg pred Marijino cerkvijo v Trastevere prispel ob 17. uri, kjer so ga pričakali člani skupnosti sv. Egidija in ostali verniki. Zatem je papež v cerkvi počastil ikono Marije Božje milosti, ki velja za najstarejšo ikono v Rimu. Sledila so pričevanja, nato pa je sveti oče zbrane nagovoril.

Najprej je izpostavil vrednost molitve v središču mesta. »Moliti v centru mesta ne pomeni pozabiti na človeške in mestne periferije«, je poudaril sveti oče. »Pomeni prisluhniti in tukaj sprejeti evangelij ljubezni, da bi šli naproti bratom in sestram, ki so na obrobju mesta in sveta.« Molitev varuje anonimnega mestnega človeka pred skušnjavami, ki so lahko tudi naše: potegovanje za to, da se vse vrti okrog nas, brezbrižnost in igranje žrtve. Papež Frančišek je tako skupnost sv. Egidija potrdil v njihovih prizadevanjih, ko molitev postavljajo za prvo delo skupnosti.

»Kdor gleda Gospoda, vidi druge,« je v nadaljevanju izrekel sveti oče. Člani skupnosti sv. Egidija so se naučili videti druge, še posebej najbolj uboge. Papež Frančišek jim je zaželel, da bi živeli tako, kakor je med pričevanji slišal govoriti prof. Riccardija, in sicer, da »se več ne prepozna, kdo pomaga in kdo je tisti, ki je pomoči potreben.« Kajti, »pozornost, ki počasi preneha biti poznornost, postaja srečanje, objem.«

Dalje je sveti oče prisotnim položil na srce, naj ostanejo skupnost ubogih. Izrazil je zadovoljstvo, ko je med zbranimi v cerkvi opazil tudi ostarele. Ob tem je poudaril, da se »kvaliteta družbe vidi po skrbi za ostarele in otroke. Kajti, ko so ostareli odvrženi, izolirani in umrejo brez vsakršnega čuta, je to slabo znamenje za družbo. A kako dobra je vez, ki jo vidim med mladimi in ostarelimi, iz katere prejemajo in dajajo oboji.«

Papež Frančišek je nato izpostavil problem naroda, ki ne skrbi za ostarele in za mlade. Tak narod je brez prihodnosti in brez upanja. Omenil je tudi prisotnost kulture odmetavanja, ki pa ne odmetava samo otroke in ostarele, ampak tudi mlade. Sveti oče se je osredotočil na dejstvo, da ima Evropa 75 milijonov mladih, ki so stari 25 let in več, ki pa nimajo ne dela ne šole. Po papeževih besedah se je Evropa utrudila in pomagati bi ji bilo treba, da najde svoje korenine in se pomladi.

Nadalje je papež Frančišek spregovoril o solidarnosti, o besedi, ki jo po njegovem mnenju mnogi želijo izbrisati iz slovarja: »Danes je špekulativna ekonomija naredila uboge še bolj uboge, jim odvzela osnovne stvari, kot sta delo in dom. Nekaj, kar je nesprejemljivo. Kdor živi v solidarnosti tega ne sprejema in se na to odzove. Vi ste prijatelji teh, ki nimajo hiše, prijatelji invalidov, migrantov. Vaša skupnost jih skrbno sprejema in kaže, da je tujec naš brat, ki ga je treba prepoznati in mu pomagati.«

Ob koncu nagovora je papež Frančišek še izpostavil potrebo po več molitve in dialoga. »Svet se duši brez dialoga,« je še povedal sveti oče, »toda dialog je možen le, če vsak izhaja iz svoje identitete.« Skupnosti sv. Egidija se je zahvalil, ko s svojim delom spodbuja prijateljstvo med religijami. Opogumil jih je še, naj nadaljujejo to svojo pot: molitev, ubogi in mir. Po njej naj hodijo, da bodo v družbi širili sočustvovanje in nežnost, ki predstavljata resnično revolucijo.

Srečanje se je končalo z molitvenim programom, po katerem se je sveti oče peš napotil na sedež skupnosti sv. Egidija. Tam se je sestal še s predstavniki skupnosti, nekaterimi škofi, duhovniki in semeniščniki, bolnimi in drugimi.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.