Papež Frančišek na pastoralnem simpoziju rimske škofije:Velik izziv za
Cerkev danes je, da postane Mati!
VATIKAN (torek, 17. junij 2014, RV) – »Najprej, dober večer vsem!
Zadovoljen sem, da sem med vami! Kardinalu Valliniju se zahvaljujem za prisrčne in
zaupanja polne besede, ki mi jih je v vašem imenu izrekel. Zahvala gre tudi
duhovniku Giampieru Palmieriju ter dvema katehetoma Adi in Pierpaolu, ki so opisali
stanje. Rekel sem jim: 'Vse ste že vi povedali! Samo še podelim blagoslov in grem!«
S temi besedami je papež Frančišek sinoči v avli Pavla VI. nagovoril 11.000 katehistinj
in katehetov, redovnic in redovnikov, župnikov, kaplanov ter drugih pastoralnih delavcev,
ki se udeležujejo pastoralnega simpozija rimske škofije na temo Ljudstvo, ki rojeva
svoje otroke. Skupnost in družina v pomembnih stopnjah krščanskega uvajanja.
»Ne
bom vas zapustil sirot« (Jn 14,18) Papež Frančišek je v uvodnem
govoru, izhajajoč iz Apostolske spodbude Pavla VI. Evangelii Nuntiandi (Oznanjevanje
evangelija) ter iz tega, kar so povedali govorniki pred njim, najprej skušal videti
resnično stanje med ljudmi, kakor tudi med verniki po župnijah. Sveti oče ugotavlja,
da ob današnjem načinu življenja starši nimajo časa za otroke, zato se oblikuje družba
sirot. »Naši otroci, naši najstniki trpijo za osirotelostjo! Mladi
so osiromašeni za pravo pot, ki bi jo naj prehodili, za učitelja, kateremu
zaupati, za ideale, ki ogrejejo srce, za upanje, ki krepi vsakodnevno prizadevanje.
Sirote so, a v srcu še vedno ohranjajo željo po vsem tem! To je družba sirot!... Toda
Jezus nam je obljubil: 'Ne bom vas zapustil sirot' (Jn 14,18), saj On je pot,
po kateri hoditi, učitelj, katerega poslušati, upanje, ki ne razočara. Kako
ob tem ne gori naše srce in da ne rečemo vsem, še posebej mladim: 'Nisi sirota!
Jezus Kristus nam je razodel, da je Bog Oče in ti hoče pomagati, ker te ljubi'. Poglejte,
to je globok pomen krščanskega uvajanja: rojevati za vero, pomeni oznanjati,
da nismo sirote!« Papež ob tem navedel primer, kako sedanja evropska kultura poraja
sirote, saj je skoraj 75 milijonov mladih pod 25 leti brez službe in pozval: »Mi
pa smo ljudstvo, ki želi, da naši otroci rastejo z gotovostjo, da imajo očeta,
da imajo družino, da imajo mamo...Da bomo imeli radi življenje, ni
potrebno, da ga napolnimo s stvarmi, ki potem postanejo maliki. Potrebujemo Jezusa,
ki nas gleda. Njegov pogled nam pravi: 'Lepo je, da živiš. Tvoje življenje ni nekoristno,
saj je tebi zaupna velika naloga'. To je resnična modrost, je nov pogled
na življenje, ki se porodi iz srečanja z Jezusom.«
Cerkev
je Mati, ki rojeva otroke »Kardinal Vallini je govoril o tej poti spreobrnjenja
v misijonarsko pastoralo. To je pot, po kateri hodimo in moramo hoditi, saj imamo
milost, da lahko gremo po njej,« je začel papež Frančišek razvijati osrednjo misel
letošnjega pastoralnega simpozija rimske škofije. »Na tej poti spreobrnjenja bomo
dobili identiteto ljudstva, ki zna rojevati otroke in ne sterilnega ljudstva. Če
mi kot Cerkev ne znamo rojevati otrok, potem nekaj ni v redu! Velik izziv za
Cerkev danes je, da postane Mati! Mati! Ne pa dobro organizirana nevladna organizacija
s številnimi pastoralnimi načrti... Zares, tega ne potrebujemo..., ker to ni bistveno,
to nam mora biti samo v pomoč... 'Identiteta Cerkve je', kot je rekel
Pavel VI. 'oznanjevanje', torej 'spočetje' otrok... Rodovitnost je milost,
za katero moramo danes prositi Svetega Duha, da bomo lahko šli naprej v našem pastoralnem
in misijonarskem spreobrnjenju.«
Dobro premislite to, kar sem vam rekel Papež
Frančišek je nadalje spregovoril o treh vidikih, ki nas peljejo po pravi poti pastoralnega
spreobrnjenja. Prvi je obuditev spomina, da je Cerkev Božje ljudstvo. »Obuditi
spomin, da je Bog potrpežljiv. Njemu se na poti zveličanja ne mudi, spremlja
nas skozi zgodovino... hodi z nami.« Drugi vidik je: »Znati odpreti
vrata v sedanjost, kar se izraža v sprejemanju in nežnosti.«
Tretji pa je za prihodnost: upanje in potrpežljivost. »Prosil bi vas, da
dobro premislite vse to, kar sem vam povedal. To o osirotelosti, premislite, kako
obuditi spomin v družini, kako storiti, da bo v župnijah naklonjenost, zastonjskost,
da ne bo župnija institucija trenutnih stikov. Ne! Ampak, da bo zgodovinska, torej
pot pastoralnega spreobrnjenja. Da bo v sedanjosti znala z nežnostjo sprejemati in
bo znala poslati naprej svoje otroke z upanjem in potrepežljivostjo.... Hočemo
Cerkev vere, ki veruje, da je Gospod sposoben narediti jo za mater, dati ji
številne otroke. Naša Sveta Mati Cerkev. Hvala!«