VATIKAN (nedelja, 15. junij 2014, RV) – »Strah božji je dar Svetega Duha,
ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in kako
je za nas dobro, da se izročimo v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem.«
Tako je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo, ko je govoril o strahu
Božjem, sedmem od darov Svetega Duha.
Splošna avdienca: Strah božji nam
daje pogum in moč »Strah božji nam daje razumeti, kako vse
prihaja od milosti in da je naša prava moč samo v hoji za Gospodom Jezusom ter v tem,
da Očetu pustimo, da izlije na nas svojo dobroto in svoje usmiljenje. Odpreti srce,
da bosta dobrota in usmiljenje Boga prišla k nam. Sveti Duh s tem darom odpira naša
srca, da lahko k nam pridejo Očetovo odpuščanje, usmiljenje, dobrota, ljubkovanje.
Kajti mi smo neskončno ljubljeni otroci.« Ko nas prežame strah božji, začnemo
slediti Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in
pasivnosti, ampak s čudenjem in veseljem; veseljem otroka, ki vidi, kako mu Oče streže
in ga ljubi. »Strah božji torej iz nas ne naredi boječih in popustljivih
kristjanov, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane,
navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila
in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo. Pustiti se osvojiti
tej ljubezni očka, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem.«
'Ne'
otroškemu delu »Na desetine milijonov otrok je danes prisiljenih delati
v izredno slabih razmerah. Izpostavljeni so različnim oblikam suženjstva in
izkoriščanja ter prav tako zlorabam, trpinčenju in diskriminaciji.« Papež
Frančišek je ob koncu splošne avdience v sredo spomnil na svetovni dan boja proti
otroškemu delu, ki vsako leto poteka 12. junija. »Srčno želim,« je dejal, »da
bi mednarodna skupnost lahko razširila družbeno zaščito mladoletnikov in premagala
to izkoriščanje otrok. Vsi skupaj obnovimo našo zavzetost, predvsem družine, da bi
zagotovili vsakemu dečku in vsaki deklici zaščito njunega dostojanstva in možnost
zdravega razvoja. Veselo otroštvo otrokom zagotovi, da gledajo v življenje in prihodnost
z zaupanjem.«
Kot Jezus na stežaj odpreti srce za človeško nesrečo »Po
zgledu našega učitelja smo tudi mi poklicani, da postanemo bližnji, da delimo življenjske
razmere oseb, ki jih srečamo. Naše besede, dejanja in drže morajo izražati solidarnost,
pripravljenost, da nam bolečina drugih ne ostane tuja. In to z bratsko toplino in
brez zapadanja v določene oblike paternalizma,« je dejal papež Frančišek članom
združenja Misericordie, ki se posvečajo ljudem v stiski, in skupinam Fratres,
v katera so povezani darovalci krvi. »Tako je storil tudi Jezus: na stežaj je odprl
svoje srce za človeško nesrečo. Evangelij je poln prizorov, ki govorijo o Jezusovem
usmiljenju, zastonjskosti njegove ljubezni do trpečih in slabotnih. V evangeljskih
pripovedih lahko vidimo bližino, dobroto in nežnost, s katerimi je Jezus pristopal
k trpečim osebam in jih tolažil, jim dajal olajšanje in jih pogosto ozdravljal.
Posnemajmo Jezusa: šel je na ulice, ni načrtoval ne revežev, ne bolnih, ne
invalidov, ki so mu prekrižali pot. Zaustavil se je pri prvem, ki ga je srečal, in
postal navzočnost, ki priskoči na pomoč, znamenje Božje bližine, ki je dobrota, previdnost
in ljubezen.«
Frančiškove jutranje homilije »Blagor
čistim v srcu, tistim, ki imajo preprosto, čisto srce, brez umazanije, srce, ki zna
ljubiti s tisto tako lepo čistostjo. Blagor tistim, ki delajo za mir,«
je dejal papež Frančišek med jutranjo sveto mašo, ki jo je v ponedeljek daroval v
kapeli Doma sv. Marte. V četrtkovi homiliji je spregovoril o treh kriterijih bratske
ljubezni: realizmu, doslednosti, posinovljenju. V petek zjutraj pa je v ospredje postavil
poslanstvo in proces očiščevanja, s katerim nas Gospod pripravlja, da bi to poslanstvo
dobro opravljali: »Gospod pripravlja dušo, pripravlja srce; in pripravlja ga v
preizkušnji, pripravlja ga v pokorščini, pripravlja ga v vztrajnosti. Ko nam
Gospod želi dati neko poslanstvo, nam dati neko delo, nas pripravlja. Pripravlja nas,
da bi ga lahko dobro opravljali … Ko Gospod dá poslanstvo, nas vedno postavi
v proces, proces očiščevanja, proces razločevanja, proces pokorščine, proces molitve.«