VATIKAN (nedelja, 1. junij 2014, RV) – Da bi brezposelni bili deležni podpore
in da bi našli delo, ki ga potrebujejo, da ohranijo svoje človeško dostojanstvo.
Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec junij. Številni odlomki iz Svetega
pisma kažejo, da delo od vsega začetka spada k človekovi naravi. Ko je Stvarnik
oblikoval človeka po svoji podobi in podobnosti, mu je naročil, naj obdeluje zemljo.
Šele po grehu je delo postalo breme, v Božjem načrtu pa je obdržalo svojo prvotno
vrednost. Božji sin, ki se je učlovečil in postal nam enak v vsem, razen v grehu,
je mnogo let preživel ob ročnem delu, tako da so ga ljudje poznali kot »tesarjevega
sina« (Mt 13,55).
Molitveni namen za ta mesec se nanaša na enega
najbolj perečih problemov našega časa, ki prinaša s seboj številne moralne dileme:
to so milijoni brezposelnih po vsem svetu. Delo je osnovna človekova pravica, saj
ustvarja pogoje za preživetje in prispeva k skupnemu dobremu, obenem pa
izraža in razvija človekovo dostojanstvo. Cerkev v brezposelnosti vidi resnično
družbeno zlo, še posebej ko gre za mlade ljudi. Vsakodnevna izkušnja nam govori,
kako pomembno je, da človek z veseljem opravlja neko delo, da razvija pri
tem svoje darove, prejema pravično plačilo, ki mu omogoča ustvariti si družino, in
mu končno daje zavest, da je koristen za širšo družbo. Odvisnost od podpore ali miloščine
drugih v človeku spodkoplje občutek svobode in lastne vrednosti, skratka jemlje mu
človeško dostojanstvo. Zato so vlade dolžne ustvarjati take družbene pogoje in tako
uravnavati gospodarski razvoj, da bo omogočal priložnost za delo vsem državljanom.
Junija
nas papež vabi tudi k molitvi, da bi Evropa preko pričevanja vernikov znova
odkrila svoje krščanske korenine. Ta molitveni namen za evangelizacijo
nam govori o krščanskih koreninah, o ponovnem odkrivanju in o pričevanju vernikov.
To so temeljna vprašanja, o katerih verjetno premalo razmišljamo. Sredstva javnega
obveščanja se bolj osredotočajo na probleme in škandale, ki trenutno pretresajo
Cerkev. Malo ali nič se poroča o ogromnem številu dobrih del, ki jih opravljajo
dobesedno tisoči in tisoči čisto običajnih moških in žensk, posvečenih duhovnikov
in redovnih sester in bratov po vsem svetu. Ne omenja se dejstvo, da je Cerkev nedvomno
največja dobrodelna organizacija na svetu, ki ponuja roko najrevnejšim med
revnimi.
Jezus Kristus je izbral Petra in mu rekel: »Ti si Peter
in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo
premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.« (Mt 16, 18-19). Kot rimski
škof je Peter postal oče Cerkve in središče, ki povezuje vso krščansko družino. Krščanski
Rim je srce Evrope, na žalost pa je za mnoge ljudi danes srce Evrope daleč od krščanskega
Rima. Prerod je mogoč preko pričevanja vernikov, saj so kristjani že s svojim bivanjem
v svetu poklicani, da izžarevajo Jezusovo odrešenjsko sporočilo. Morda bi bilo koristno
tudi pogosteje moliti litanije vseh svetnikov in prositi za pomoč može in žene,
ki so se v preteklih stoletjih posebej odlikovali po pričevanju za krščansko
vero. Mnogi med njimi so evropskega porekla: Frančišek Asiški, Terezija Avilska,
Benedikt, Dominik, Ignacij Lojolski, Katarina Sienska, Tomaž Akvinski … Seznam je
dolg. A poleg teh je še nešteto tistih, za katere ve samo Bog, in so tudi oni pot,
po kateri hodimo, označevali z znamenji vere.
Slovenski molitveni namen za
junij pa se glasi: da bi se učili od Jezusa krotkosti in ponižnosti in tako našli
počitek svojim dušam. Ponižnost in krotkost običajno nista tisti drži, za katere
mislimo, da ovrednotijo človeško življenje. A v Kristusu sta krotkost in ponižnost
drži popolnega zaupanja v Božjo moč odrešenja. Biti krotki in ponižni pomeni biti
ukoreninjeni v Kristusu, ki je edini vir življenja. Biti krotki in ponižni
v Kristusu pomeni živeti brez strahu in v polni zavesti in zaupanju, da nas Gospod
nikoli ne pušča same.