Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Obiskanje Device Marije
Lukov evangelij 1,39-56 Obiskanje Tiste dni je Marija vstala
in hitro šla v pogorje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila
Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, je dete poskočilo
v njenem telesu. Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je z močnim
glasom vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen
sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko
je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je dete od veselja poskočilo
v mojem telesu.
Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo,
kar ji je povedal Gospod!«
Marijina hvalnica In Marija je
rekla:
»Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje
v Bogu, mojem Zveličarju, kajti ozrl se je na nizkost svoje
dekle. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike
reči mi je storil Mogočni, njegovo ime je sveto. Njegovo
usmiljenje je iz roda v rod njim, ki se ga bojijo. Moč je pokazal
s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mišljenju svojega
srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne
je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se
je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor
je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
Marija
je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.
Razlaga
cerkvenih očetov Sveti Beda častitljivi pravi: »Marijo vodi njena ponižnost
v hribovito področje Judeje, da bi čestitala Elizabeti za Janezovo čudežno
spočetje ter da bi stregla svoji starejši sorodnici med njenimi zadnjimi
meseci nosečnosti.« Sv. Avguštin pravi: »To, da je Janez poskočil
v maternici, je čudežno znamenje vere.« Maksim Torinski to misel nadaljuje:
»Že v maternici je Janez zaznal Kristusov prihod in je prerokoval kot Mesijev predhodnik.«
Efrem Sirski to slikovito opiše: »Navzočnost Mesija v mesu, ki je začetnik
stvarstva, najprej stori tako, da Elizabetina maternica oživi, nato pa po sadu
Marijine maternice oživi vse stvarstvo.« Origen nadalje pravi: »Elizabeta,
napolnjena s Svetim Duhom, zaradi sadu Marijine maternice, izreče nad
njo blagoslov.« Sv. Ambrož pravi, da »Marijina vera v Božjo obljubo vodi tudi
Cerkev v poveličevanje Gospoda, saj sedaj ona odgovarja Krisutsu, sadu
vseh vernikov.« Origen pravi, da »obiskanje označuje fizično srečanje mater
teh dveh osebnosti dokončega zveličanja.« Efrem Sirski k temu dodaja, da
pa »Magnifikat kaže na teološki pomen tega srečanja, saj Marija povzame
svoje mesto v zgodovini zveličanja in naznani novo kraljestvo.«
Misli
Benedikta XVI. V Lukovem evangeliju vidimo Marijo v ljubečem služenju sorodnici
Elizabeti, pri kateri ostane »nekako tri mesece« (1,56), da bi ji stala ob
strani v končnem obdobju njene nosečnosti. »Moja duša poveličuje Gospoda«(Magnificat anima mea Dominum), pravi pri tem obisku (Lk 1,46) in s tem izrazi
celotni program svojega življenja, da namreč ne postavlja sebe v središče, ampak ustvarja
prostor srečanja z Bogom tako v molitvi, kakor tudi v služenju bližnjemu; samo tako
svet postaja dober. Marija je velika prav zaradi tega, ker noče poveličevati sebe,
marveč poveličuje Boga. Ponižna je: noče biti nič drugega kakor Gospodova služabnica
(prim. Lk 1,38.48). Marija ve, da k zveličanju sveta prispeva samo s tem, ko ne izvršuje
svojih dejanj, marveč se povsem daje na voljo Božji pobudi. Marija je žena upanja.
Samo zato, ker veruje Božjim obljubam in pričakuje Izraelovo zveličanje, more priti
angel k njej in jo poklicati za odločilno služenje pri teh obljubah. Marija je žena
vere. »Blagor ti, ki si verovala«, ji pravi Elizabeta (prim. Lk 1,45). Magnifikat
– nekakšen portret njene duše – je ves stkan iz niti Svetega pisma, iz niti Božje
besede. Tako je vidno, da je v Božji besedi zares doma. Govori in misli z Božjo besedo;
Božja beseda postane njena beseda, in njena beseda se porodi iz Božje besede. Tako
je tudi vidno, da so njene misli v harmoniji z Božjimi mislimi, da je njeno hotenje
Božje hotenje. Ker je bila povsem prežeta z Božjo besedo, je mogla postati mati učlovečene
Besede. In še: Marija je žena, ki ljubi. Kako bi moglo biti drugače? Kot verujoča
v veri misli z Božjimi mislimi, hoče kot Bog hoče, zato ne more biti drugače, kot
žena, ki ljubi.