Srečanje papeža in vrhovnih rabinov Izraela: Kot kristjani in judje smo poklicani,
da se v globini izprašamo o duhovnem pomenu vezi, ki nas združuje
JERUZALEM (ponedeljek, 26. maj 2014, RV) – Papež je danes obiskal tudi dva
vrhovna rabina Izraela, Davida Laua in Yitzhaka Yosefa. Sestali so se na sedežu Glavnega
rabinata v Izraelu. Lepo je biti med brati, zlasti med starejšimi brati, je dejal
papež Frančišek med srečanjem in se zahvalil za topel, bratski sprejem. Pot prijateljstva
med judi in kristjani predstavlja enega izmed sadov drugega vatikanskega koncila.
Papež je izrazil prepričanje, da je bilo vse, kar se je zgodilo v odnosih med njimi
v zadnjih desetletjih, »resničen dar Boga, eno izmed čudes, ki jih
je On izvršil«.
»Božji dar, ki pa se ne bi mogel razodeti brez zavzetosti
mnogih pogumnih in velikodušnih oseb, tako judov kot kristjanov.« Papež je posebej
omenil pomen dialoga med Glavnim rabinatom Izraela in Komisijo Svetega sedeža za verske
odnose z judovstvom. Ta dialog ima svoje začetke v obisku sv. Janeza Pavla II. v Sveti
deželi. Sedaj živi že dvanajst let. Papež je tako spomnil na bar mitzvah, ki je del
judovske tradicije. Tudi dialog med judi in kristjani je sodeč po le-tem blizu svoji
odrasli dobi: »Zaupam, da se bo lahko še nadaljeval in da ima pred seboj svetlo
prihodnost.«
Pri le-tem pa ne gre zgolj za utrditev odnosov medsebojnega
spoštovanja na človeški ravni. Kot kristjani in judje smo poklicani, da se v globini
izprašamo o duhovnem pomenu vezi, ki nas združuje. Ta vez prihaja od zgoraj, presega
našo voljo in ostaja neokrnjena navkljub vsem težavam v odnosih, živetih v preteklosti.
Na katoliški strani nedvomno je namen, kot je nadaljeval papež Frančišek, da v polnosti
upošteva pomen judovskih korenin svoje vere: »Z vašo pomočjo zaupam, da se tudi
na judovski strani ohrani, in če je mogoče pomnoži, zanimanje za poznavanje krščanstva,
tudi v tej blagoslovljeni deželi, v kateri le-to prepoznava lastne izvore,
in še posebej med mladimi generacijami.«
Medsebojno poznavanje naše duhovne
dediščine, cenjenje tistega, kar nam je skupno, in spoštovanje tistega, kar nas ločuje,
so lahko vodilo nadaljnjega razvoja naših odnosov. Le-tega, kot je dodal papež, zaupamo
»v Božje roke«. Skupaj bomo lahko prispevali k miru; skupaj bomo v svetu hitrega
spreminjanja lahko pričevali o večnem pomenu Božjega načrta stvarjenja; skupaj se
bomo lahko odločno borili proti vsaki obliki antisemitizma in raznim drugim oblikam
diskriminacije: »Naj nam Gospod pomaga hoditi z zaupanjem in duhovno močjo po njegovih
poteh. Shalom!«