S papežem Frančiškom v Sveti deželi: Jordanija, Palestina, Izrael

VATIKAN (torek, 27. maj 2014, RV) – Včeraj zvečer se je sklenilo drugo mednarodno apostolsko potovanje papeža Frančiška, med katerim je obiskal Sveto deželo. Svoje romanje po krajih Jezusovega zemeljskega življenja in delovanja je začel v Jordaniji, nadaljeval v Palestini in zaključil v Izraelu.

Jordanija: Aman, Betanija onkraj Jordana, kraj Jezusovega krsta
»Poslanstvo Svetega Duha je ustvarjati ubranost in delati mir v različnih kontekstih in med različnimi subjekti. Raznolikost oseb in miselnosti ne sme povzročati zavračanja in ovir, kajti raznoterost je vedno obogatitev. Zato danes z gorečim srcem kličimo Svetega Duha in ga prosimo, naj pripravi pot miru in edinosti.« Tako je povabil papež med sveto mašo, ki jo je v soboto, 24. maja, daroval v Amanu v Jordaniji. Poziv k miru je med svojim potovanjem večkrat vztrajno ponavljal. Na srečanju z jordanskima kraljem in kraljico, je med drugim dejal: »Medtem ko z bolečino ugotavljam nepretrganost velikih napetosti na ozemlju Bližnjega vzhoda, se zahvaljujem oblastem kraljestva za tisto, kar delajo, in jih spodbujam, da bi se še naprej zavzemali za iskanje zaželenega dolgotrajnega miru za celotno regijo; s tem namenom pa je bolj kot kdajkoli prej potrebna in nujna miroljubna razrešitev sirske krize, kakor tudi pravična rešitev izraelsko palestinskega spora.«

Papež je v Jordaniji obiskal še kraj Jezusovega krsta, ki se nahaja v Betaniji onkraj Jordana. Tu je potekalo srečanje z begunci in mladimi invalidi. Pozval je k miru v Siriji: »Naj se neha nasilje in se spoštuje humanitarno pravo, s tem da se zagotovi nujna pomoč trpečemu prebivalstvu!« Vse strani naj nehajo z orožjem iskati rešitev za težave in naj se vrnejo na pot pogajanja. Do rešitve se namreč lahko pride samo preko dialoga in umiritve, sočutja do trpečih, iskanja politične rešitve in čuta odgovornosti do bratov.

Palestina: Betlehem, votlina Jezusovega rojstva
Drugi dan apostolskega potovanja je papež začel v Palestini, kjer je obiskal votlino Jezusovega rojstva v Betlehemu. Med srečanjem s palestinskim predsednikom Abasom je spregovoril o konfliktu, ki ima dramatične posledice za ves Bližnji vzhod: »Za vse je nastopil trenutek, da bi imeli pogum velikodušnosti in ustvarjalnosti v služenju dobremu, pogum miru, ki se naslanja na priznanje pravice s strani vseh, da dve državi obstajata in uživata mir ter varnost znotraj mednarodno priznanih meja.«

Na trgu pred baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu je Frančišek daroval slovesno sveto mašo. Otrok Jezus, rojen v Betlehemu, je dejal med homilijo, je znamenje, ki ga je Bog dal tistim, ki so pričakovali zveličanje. Tako za vedno ostaja »znamenje Božje nežnosti in njegove navzočnosti v svetu«. Otroci so znamenje tudi danes: znamenje upanja, znamenje življenja in tudi »diagnostično znamenje«, ki pomaga razumeti zdravstveno stanje neke družine, družbe in celega sveta. Kadar so sprejeti, ljubljeni, zaščiteni, je družina zdrava, družba boljša in svet bolj človeški. Tako Bog tudi nam, moškim in ženskam 21. stoletja, ponavlja: »To vam bo v znamenje.«

V nagovoru pred opoldansko molitvijo je papež izrekel povabilo palestinskemu predsedniku Abasu na molitveno srečanje za mir, ki ga je še isti dan, takoj po pristanku na izraelskih tleh, ponovil tudi izraelskemu predsedniku Peresu. Kot kraj srečanja je ponudil svoj dom v Vatikanu.

Izrael: Jeruzalem, Getsemani, Božji grob, dvorana zadnje večerje
V nedeljo popoldne je Frančišek že poletel proti izraelskemu letališču v Tel Avivu, kjer sta ga pričakala izraelski predsednik Peres in premier Netanjahu. »Skupaj z vsemi ljudmi dobre volje prosim tiste, ki nosijo odgovornost, da poskusijo vse pri iskanju pravičnih rešitev za kompleksne težave, tako da bodo Izraelci in Palestinci lahko živeli v miru,« se je glasila papeževa prošnja med sprejemom na letališču. »Naj bo vsesplošno priznano, da ima država Izrael pravico obstajati in uživati mir in varnost znotraj mednarodno priznanih meja. Naj bo enako priznano, da palestinski narod ima pravico do suverene države, dostojnega življenja in svobodnega gibanja. Naj 'rešitev dveh držav' postane realnost in naj ne ostanejo le sanje.«

Zvečer istega dne je potekal osrednji dogodek potovanja v Sveto deželo: srečanje med papežem Frančiškom in carigrajskim ekumenskim patriarhom Bartolomejem. Dogodek je potekal ob 50. obletnici srečanja med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagorom. Frančišek in Bartolomej sta se najprej v Jeruzalemu sestala zasebno in podpisala skupno izjavo. Zatem pa je v baziliki Božjega groba potekalo ekumensko bogoslužje. Tu sta se papež in patriarh, naslednika apostolov Petra in Andreja, tudi bratsko objela. »Izmenjala sva si objem ljubezni, da bi nadaljevali pot proti polnemu občestvu v ljubezni in resnici,« je pozneje med bogoslužjem dejal patriarh Bortolomej. Frančišek pa je zatrdil, da je prazen grob »temelj vere, ki nas povezuje«: »Izjemna milost je biti tukaj združeni v molitvi.«

Ponedeljek, tretji in zadnji dan obiska, je bil poln srečanj. Papež Frančišek se je sestal z jeruzalemskim velikim muftijem in pozval k skupnemu prizadevanju za mir in pravičnost. Obiskal je zid objokovanja in pred njim molil. Prav tako je molil pred zidom, ki ločuje Palestino in Izrael. Na pokopališču na Herzlovi gori je položil venec rož na grob ustanovitelja sionističnega gibanja. Sledil je obisk spominskega muzeja holokavsta Yad Vashem. V govoru je med drugim dejal: »Sedaj, Gospod, poslušaj našo molitev, poslušaj našo prošnjo, reši nas zaradi tvojega usmiljenja. Reši nas te strahotnosti. Grešili smo zoper tebe.« Popoldne je Frančišek obiskal predsednika Peresa in med srečanjem dejal: »Naj bo Jeruzalem zares mesto miru! Izgradnja miru zahteva predvsem spoštovanje svobode in dostojanstva vsake človeške osebe, za katero judje, kristjani in muslimani enko verjamejo, da je ustvarjena od Boga in namenjena za večno življenje.«

Frančiškovo apostolsko potovanje se je sklenilo z dvema dogodkoma. Na vrtu Getsemani na Oljski gori, kraju, kjer je Jezus molil, je potekalo srečanje z duhovniki, posvečenimi osebami in semeniščniki. »Nahajamo se na tem svetem kraju,« je dejal, »posvečenem z Jezusovo molitvijo, njegovo tesnobo, njegovim krvavim potom; predvsem pa posvečenem z njegovim 'da' volji Očetove ljubezni.« V dvorani zadnje večerje pa je še sledila sveta maša z ordinariji Svete dežele. »Koliko ljubezni, koliko dobrega je privrelo iz dvorane zadnje večerje! Koliko ljubezni je prišlo od tu,« je dejal Frančišek med homilijo. »Velika reka svetosti Cerkve vedno izvira tu, vedno znova, iz Kristusovega srca, iz evharistije, iz Svetega Duha.«

Audio: