Papež Frančišek pri velikem muftiju v Jeruzalemu: Delajmo skupaj za pravičnost
in mir!
JERUZALEM (ponedeljek, 26. maj 2014, RV) – Prvi dogodek na programu današnjega
dne apostolskega potovanja papeža Frančiška v Sveti deželi je bil obisk pri velikem
muftiju v Jeruzalemu, Mohammadu Ahmadu Husseinu. Sestala sta se na ploščadi, kjer
je nekoč stal jeruzalemski tempelj, danes pa sta tam dve mošeji. Ena izmed njiju je
slavna Kupola na skali, katere prag je papež Frančišek danes prestopil kot prvi Petrov
naslednik. Med nadaljnjim srečanjem je v nagovoru izrazil prepričanje, da njegovo
romanje po sledeh papeža Pavla VI. ne bi bilo »popolno, če ne bi predvidevalo tudi
srečanja z osebami in skupnostmi«, ki živijo v teh krajih, ki so videli zemeljsko
navzočnost Jezusa Kristusa.
Nato pa je spomnil na Abrahama, v katerem muslimani,
kristjani in judje, vsak na svoj način, prepoznavajo »očeta v veri« in »mogočen
zgled za posnemanje«. Abraham je postal romar, zapustil je svoje ljudi, svoj dom,
da bi odšel »na duhovno pustolovščino, na katero ga je klical Bog«. Romar je
oseba, ki postane uboga, ki gre na pot, ki je usmerjena naproti velikemu in željno
pričakovanemu cilju, ki živi v upanju prejete obljube. Tako je bilo z Abrahamom in
taka bi morala biti tudi naša duhovna drža, je zatrdil papež Frančišek. »Nikoli
se ne moremo imeti za samozadostne, gospodarje svojega življenja; ne moremo se omejiti
na ostajanje v zaprtosti, gotovi v svoja prepričanja. Pred Božjo skrivnostjo smo vsi
ubogi, čutimo, da moramo biti vedno pripravljeni iti ven iz sebe, poslušni za klic,
ki nam ga namenja Bog, odprti za prihodnost, ki nam jo želi zgraditi On.«
Na
našem zemeljskem romanju pa nismo sami, srečujemo se z drugimi verniki, včasih si
z njimi delimo kos poti, drugič skupaj preživimo postanek, ki nas ohrabri. In slednje
je bilo tudi današnje srečanje, za katerega je papež izrazil posebno hvaležnost: »Je
prijeten skupen postanek, ki ga je omogočila vaša gostoljubnost.« Lahko prinese
okrepčilo in nove moči za soočanje s skupnimi izzivi.
Nadalje je papež Frančišek
spomnil, da je bilo Abrahamovo romanje tudi »klic k pravičnosti«. Bog je hotel,
da je »priča njegovega delovanja in njegov posnemovalec«. Tudi mi želimo biti
priče Božjega delovanja v svetu, je dejal papež. In zato je bilo v globini današnjega
srečanja slišati odmevanje klica, da bi delali za mir in pravičnost, da bi v molitvi
prosili za te darove in da bi se učili usmiljenja, veličine duha in sočutja. Nagovor
je papež Frančišek sklenil s pozivom, ki ga je namenil vsem osebam in skupnostim,
ki se prepoznavajo v Abrahamu: »Spoštujmo in ljubimo se med seboj kot bratje in
sestre! Naučimo se dojemati bolečino drugega! Nihče naj v
imenu Boga ne instrumentalizira za nasilje! Delajmo skupaj za pravičnost in
mir!«