Papež med sveto mašo v Betlehemu: Vsak otrok je 'diagnostično znamenje'
BETLEHEM (nedelja, 25. maj 2014, RV) – »To vam bo v znamenje: našli boste
dete, povito in položeno v jasli.« (Lk 2,12) Te besede iz Lukovega evangelija
so bile v središču papeževe homilije med sveto mašo, ki jo je daroval na Trgu jasli
pred baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu. Maša je bila na programu takoj po srečanju
s predstavniki palestinskih oblasti. Med potjo od predsedniške palače do trga se je
papež Frančišek zaustavil v nekajminutni molitvi ob zidu, ki ločuje Betlehem od Izraela.
Maše so se sicer med drugimi udeležili tudi verniki z druge strani zida, iz Gaze in
Galileje, ter migranti iz Azije in Afrike.
Otrok Jezus je krhek kot vsak
novorojenec Otrok Jezus, rojen v Betlehemu, je dejal papež Frančišek, je znamenje,
ki ga je Bog dal tistim, ki so pričakovali zveličanje. Tako za vedno ostaja »znamenje
Božje nežnosti in njegove navzočnosti v svetu«. Otroci so znamenje tudi danes:
znamenje upanja, znamenje življenja in tudi »diagnostično znamenje«, ki pomaga
razumeti zdravstveno stanje neke družine, družbe in celega sveta. Kadar so sprejeti,
ljubljeni, zaščiteni, je družina zdrava, družba boljša in svet bolj človeški. Tako
Bog tudi nam, moškim in ženskam 21. stoletja, ponavlja: »To vam bo v znamenje.«
Otrok
iz Betlehema je krhek kot vsak novorojenec: »Ne zna govoriti, pa vendar je sam
Beseda, ki je postala meso, ki je prišla, da bi spremenila srca in življenja ljudi.«
Vsak otrok mora biti od materinega naročja dalje sprejet in zavarovan. Vseeno je v
današnjem svetu žal še vedno mnogo otrok, ki živijo v nečloveških razmerah, na obrobju
družbe. Mnogo otrok je izkoriščanih, z njimi se grdo ravna, so zasužnjeni, objekt
nasilja in nezakonitega trgovanja. Preveč otrok je beguncev in včasih se utopijo v
morju, zlasti v Sredozemlju, je spomnil papež Frančišek.
Kdo smo pred današnjimi
otroci? Zaradi vsega tega se danes sramujemo pred Bogom, ki je sam postal Otrok.
Sprašujemo se, kdo smo mi pred Jezusom, Otrokom. »Kdo smo pred današnjimi
otroci? Smo kot Marija in Jožef, ki Jezusa sprejmeta in skrbita zanj z materinsko
in očetovsko ljubeznijo? Ali smo kot Herod, ki ga želi odstraniti? Smo kot pastirji,
ki prihitijo, pokleknejo, da bi ga počastili, in jim ponudijo skromne darove?
Ali pa smo brezbrižni?« Izkoriščamo podobe revnih otrok, da bi sami imeli dobiček?
Smo sposobni »izgubljati čas« z njimi, biti poleg njih, jih poslušati, moliti
zanje in z njimi?
To vam bo v znamenje Papež Frančišek je nadaljeval,
da otroci veliko jočejo in da je njihov jok za nas opozorilo. V svetu, ki vsak dan
zavrže tone hrane in zdravil, so otroci, ki zaman jočejo zaradi lakote in bolezni,
ki so lahko ozdravljive. V času, ki odločno potrjuje zaščito mladoletnih, se trguje
z orožjem, ki konča v rokah otrok vojakov; trguje se s produkti, ki so jih izdelali
mali delavci, sužnji. Njihov jok je zadušen, morajo se boriti, morajo delati, ne smejo
jokati. »'To vam bo v znamenje.' Otrok Jezus, rojen v Betlehemu, vsak otrok, ki
se rodi in raste v kateremkoli delu sveta, je diagnostično znamenje, ki nam
dopusti preveriti zdravstveno stanje naše družine, naše skupnosti, našega naroda.«
Iz te odkrite in poštene diagnoze pa lahko izvira nov način življenja, kjer odnosi
niso več konfliktni, ampak so »odnosi bratstva, odpuščanja in sprave, deljenja
in ljubezni«.
Papež je homilijo nato sklenil z molitvijo k Mariji: »O
Marija, Jezusova Mati, ti, ki si sprejela, nauči nas sprejeti; ti, ki si častila,
nauči nas častiti; ti, ki si hodila za Njim, nauči nas hoditi
za Njim. Amen.«