Frančišek na kraju Jezusovega krsta pozval k miru v Siriji: Naj se neha nasilje
in se spoštuje humanitarno pravo
BETANIJA (sobota, 24. maj 2014, RV) – Takoj po sveti maši v Amanu se je papež
Frančišek napotil v 50 km oddaljeno Betanijo onkraj Jordana, kjer je obiskal kraj
Jezusovega krsta. Tu je najprej molil v tišini, nato blagoslovil vodo, ob koncu pa
se še podpisal v častno knjigo. Papež se je zatem napotil v latinsko cerkev, ki je
še vedno v izgradnji, temeljni kamen zanjo pa je blagoslovil papež Benedikt XVI. med
svojim obiskom kraja Jezusovega krsta, 10. maja 2009.
Kmalu po 18. uri se je
v cerkvi začelo srečanje s približno 600 begunci in mladimi invalidi. Svetega očeta
so pričakali s petjem in pričevanji. V nagovoru jim je dejal, da si je zelo želel
srečanja ravno z njimi: ki so zaradi krvavih konfliktov morali zapustiti svoje domove
in domovino ter so našli zatočišče na gostoljubnih jordanskih tleh. Prav tako se je
hotel srečati z mladimi, ki doživljajo težo kakšne fizične omejitve. »Kraj, kjer
se nahajamo, nas spominja na Jezusov krst,« je zatrdil papež Frančišek. Ko je
Jezus prišel k Jordanu, da bi se dal krstiti Janezu, je pokazal svojo ponižnost in
človeško naravo, ki jo je delil s človekom. Poniža se vse do nas in nam s svojo ljubeznijo
povrne dostojanstvo ter nam podari zveličanje. »Dotakne se nas ta gesta Jezusove
ponižnosti, to, da se skloni nad človeške rane in jih ozdravi,« je dejal
papež ter dodal, da smo »globoko ganjeni ob tragedijah in ranah našega časa, predvsem
ob tistih, ki jih povzročajo še vedno odprti konflikti na Bližnjem vzhodu.« Pri
tem je izpostavil Sirijo, ki je »raztrgana z bratomornim bojem, ki traja že skoraj
tri leta in je že požel neštete žrtve, na milijone oseb pa prisilil, da so postali
begunci in pregnanci v drugih državah«.
Frančišek se je zahvalil jordanski
oblasti in narodu za velikodušen sprejem velikega števila beguncev, ki prihajajo iz
Sirije in Iraka. Prav tako se je zahvalil vsem, ki beguncem nudijo pomoč in solidarnost.
Izpostavil je karitativno delo, ki ga opravljajo cerkvene ustanove, kot so Karitas
Jordanija in druge, ki pomagajo ljudem v stiski, ne da bi pri tem delali verske etnične
ali ideološke razlike. Na ta način izražajo sijaj ljubečega obličja usmiljenega Jezusa.
»Vsemogočni in milostljivi Bog naj blagoslovi vse vas in vsak vaš trud pri lajšanju
trpljenja, povzročenega z vojno,« je dejal sveti oče. Besede je namenil tudi mednarodni
skupnosti, da Jordanije ne bi pustila same v spoprijemanju s humanitarnimi razmerami,
ki nastajajo zaradi prihajanja tako velikega števila beguncev, ampak bi nadaljevala
in še povečala svojo podporo in pomoč.
Papež je zatem ponovno pozval k miru
v Siriji: »Naj se neha nasilje in se spoštuje humanitarno pravo, s tem da
se zagotovi nujna pomoč trpečemu prebivalstvu!« Vse strani naj nehajo z orožjem
iskati rešitev za težave in naj se vrnejo na pot pogajanja. Do rešitve se namreč lahko
pride samo preko dialoga in umiritve, sočutja do trpečih, iskanja politične rešitve
in čuta odgovornosti do bratov. Zbrane mlade je prosil, naj se mu pridružijo v molitvi
za mir, tudi tako, da Bogu darujejo svoje vsakodnevne napore. Spodbudil jih je k sodelovanju
in izgradnji družbe, ki bo spoštovala najšibkejše, bolne, otroke, ostarele. »Kljub
težavam življenja ste znamenje upanja,« jih je spodbudil. »Ste v središču Boga
in ste v mojih molitvah.« Pred koncem srečanja je še enkrat pozval, naj
prevladata razum in umiritev ter naj s pomočjo mednarodne skupnosti Sirija najde pot
miru.