Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 6. velikonočno nedeljo
Apd 8,5-8.14-17 Filip v Samariji Filip je prišel v mesto Samarije
in tam oznanjal Kristusa. Množice so enodušno prisluhnile Filipovim besedam. Poslušale
so ga in gledale znamenja, ki jih je delal: veliko obsedencev so z glasnim
krikom zapustili nečisti duhovi, veliko hromih in šepavih je bilo ozdravljenih.
V mestu je zavladalo veliko veselje.
Apostoli v Jeruzalemu so slišali,
da je Samarija sprejela Božjo Besedo; zato so tja poslali Petra in Janeza. Ko sta
prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha. Zakaj Duh še ni bil prišel
na nobenega izmed njih, bili so samó krščeni v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj
sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha.
Jn 14,15-21 Slovo Če
me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in
dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha
resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi
ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas
zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več
videl. Vi pa me boste videli, ker jaz živim in tudi vi
boste živeli. Tisti dan boste vi spoznali, da sem jaz v
Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se
jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče; tudi
jaz ga bom ljubil in se mu razodel.«
Misli cerkvenih očetov Evangelist
Luka v Apostoskih delih vodi pripoved na osnovi Jezusove prerokbe, v kateri je rečeno,
da bodo apostoli njegove priče po vsej Judeji in Samariji in vse do skrajnih meja
zemlje (Apd 1,8). Sveti Janez Krizostom pravi: »S Filipovim prihodom v Samarijo
se tako pride do uresničitve drugega dela prerokbe.« Več cerkvenih očetov
je razlagalo dejstvo, da sta bila Peter in Janez poslana v Samarijo, da bi tudi Samarijani
po polaganju njunih rok prejeli Svetega Duha. Beda Častitljivi pravi, »da so samo
roke apostolov primerne za podelitev Svetega Duha.«
Misli Benedikta
XVI. Apostolska dela poročajo, da se je po nasilnem preganjanju Jeruzalemska
krščanska skupnost, razen apostolov, razkropila po okoliških področjih ter da je Filip,
eden od diakonov, prišel v Samarijsko mesto. Tam je pridigal o Vstalem Kristusu in
njegovo oznanjevanje so spremljala številna ozdravljenja. Zelo pomenljiv je povzetek
dogodka, ki pravi: »V mestu je zavladalo veliko veselje« (Apd 8,8). Ta izraz
vsakič napravi na nas globok vtis, ki nam v svojem bistvu sporoča pomen upanja, kot
da bi rekel: je mogoče! Mogoče je, da človeštvo spozna resnično veselje, saj tam,
kamor pride evangelij, zacveti življenje, kot takrat, ko dež namoči suho zemljo, vse
takoj ozeleni. Filip in drugi apostoli so z močjo Svetega Duha v palestinskih vaseh
počeli to, kar je storil Jezus: oznanjali so Veselo novico ter delali čudežna znamenja,
saj je Gospod deloval po njih. Kakor je Jezus oznanjal prihod Božjega kraljestva,
tako so učenci oznanjali Vstalega Jezusa ter izpovedovali, da je On Kristus, Božji
Sin ter krščevali v njegovem imenu in izganjali vsako bolezen iz telesa in duha.