Zgodovina Kustodije Svete dežele

SVETA DEŽELA (petek, 23. maj 2014, RV) – Papež Frančišek jutri zjutraj odhaja v Sveto deželo. Sveta dežela je izključno verski izraz, ki opredeljuje geografsko področje od zahodnega brega Mrtvega morja in reke Jordan do Sredozemlja. Beseda »sveta« označuje duhovni pomen, ki ga to ozemlje ohranja. In sicer iz različnih razlogov za jude, kristjane in muslimane. Za slednje je »sveta«, ker je kraj mističnega vnebohoda preroka Mohameda v nebesa. To naj bi se zgodilo prav na kraju v mestu Jeruzalem, kjer danes stoji mošeja, imenovana Kupola na skali. Judom Sveta dežela predstavlja »obljubljeno deželo«, kamor je Bog preko preroka Mojzesa vodil svoje ljudstvo. Za kristjane pa je to najpomembnejše mesto zgodovine odrešenja, torej kraji, kjer se je rodil Jezus Kristus, kjer je deloval, trpel, umrl in vstal.

Kustodija Svete dežele
V Sveto deželo so zato že leta 1229 prišli frančiškani in se nastanili v bližini pete postaje križevega pota v Jeruzalemu. Leta 1342 je bila pravno s strani Svetega sedeža ustanovljena Kustodija Svete dežele. Vse pa se je začelo že nekaj let prej, z obiskom svetega Frančiška Asiškega pri sultanu Melek el-Kamelu med njegovim potovanjem v novo redovno provinco, ustanovljeno v tistih krajih leta 1217. Tam se je zadržal nekaj mesecev v letih 1219 in 1220. Bil je čas križarskih vojn in sultan je veljal za sovražnika. Njuno srečanje in pogovor sta bila zatorej preroški zgled dialoga in pričevanje o spoštovanju med različnimi kulturami.

V nadaljevanju križarskih vojn so se morali frančiškani začasno umakniti na Ciper. Tudi med svojo odsotnostjo so si še naprej prizadevali za načrtovanje in udejanjanje krščanske navzočnosti v Jeruzalemu v kakršnikoli obliki. Takratni papež je odobril, da sta bila vsako leto dva izmed njih poslana v svete kraje. Njihov apostolat pri Božjem grobu je tako nedvomno mogoče potrditi za obdobje med 1322 in 1327. Dokončno pa so se vrnili v Sveto deželo leta 1333 in v imenu celotnega krščanstva prevzeli skrb za nekatera svetišča. Takrat je bila s pomočjo neapeljskega kraljevskega dvora odkupljena dvorana zadnje večerje, ob kateri je nato nastal samostan, in bila je podeljena pravica do obhajanja svete maše v baziliki Božjega groba. Leta 1347, ko je bila že ustanovljena Kustodija, so se frančiškani za stalno naselili tudi v Betlehemu v bližini bazilike Jezusovega rojstva. Na teh treh krajih je bila njihova poglavitna dejavnost zagotavljati liturgično življenje in omogočiti versko podporo romarjem iz Evrope. To prvo obdobje zgodovine Kustodije je med drugim močno zaznamovalo tudi mučeništvo mnogih frančiškanov in drugih kristjanov, ki niso zatajili svoje vere.

Nadalje je bil leta 1485 odkupljen kraj rojstva Janeza Krstnika, Ain Karem. Leta 1551 je Kustodija izgubila dvorano zadnje večerje. 1620 so bile kupljene ruševine svetišča na mestu Marijinega oznanjenja v Nazaretu, 1631 ostanki cerkve Jezusovega spremenjenja na gori Tabor, 1666 pa vrt oljk (Getsemani) v Jeruzalemu. Naj omenimo še nakup ruševin v Kafarnaumu leta 1894 in kraja ob Jordanu, kjer je po tradiciji Jezus bil krščen.

Nenehna navzočnost frančiškanov v Sveti deželi in njihovo prizadevanje za evangelizacijo ter spodbujanje krščanskih vrednot sta bila odločilna za oblikovanje in razvoj lokalne Cerkve. Leta 1847 je bilo navsezadnje mogoče tudi obnoviti Latinski patriarhat. Vse od takrat dalje Kustodija Svete dežele in Latinski patriarhat delujeta v duhu bratskega sodelovanja in se dopolnjujeta v svojih dolžnostih.

Leta 1992 je sveti Janez Pavel II. na frančiškane naslovil pismo, v katerem je spomnil, da so bili sveti kraji zaupani prav njim in jih spodbudil, naj nadaljujejo to svoje poslanstvo, ki jim ga je dodelil apostolski sedež. Na željo vesoljne Cerkve so »varuhi svetih krajev«. Trenutno v Kustodiji Svete dežele deluje okoli tristo redovnikov, pa tudi približno sto redovnic iz različnih kongregacij. Njihov apostolat se odvija zlasti na treh krajih: v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, v baziliki Jezusovega rojstva v Betlehemu in v cerkvi Marijinega oznanjenja v Nazaretu. Trenutni kustos je p. Pierbattista Pizzaballa.

Nabirka za Sveto deželo
Po celem svetu vsako leto v cerkvah na veliki petek poteka nabirka za Sveto deželo. Izvor le-te sega v čas papeža Leona XIII., v leto 1887. Njen namen je zbirati sredstva za tamkajšnje kristjane, za vzdrževanje svetih krajev oz. v preteklosti tudi za njihov odkup. Že stoletja pred to nabirko, v obliki, kot jo poznamo v današnjih časih, pa je obstajala nabirka, imenovana Pro Terra Sancta. Le-to so spodbujali frančiškani, ki so iz Svete dežele pošiljali odposlance, ki so prosili za miloščino, kar je uradno podprlo tudi več papežev.

Cerkev v številkah
Papež Frančišek bo med svojim potovanjem obiskal tri države. Prva bo Jordanija, ki šteje več kot 6 milijonov prebivalcev, med katerimi katoličani predstavljajo 1,68 odstotka oziroma 107 tisoč vernikov. Število župnij je 69, škofje so štirje, duhovnikov pa je 143. Od leta 2010 dalje je apostolski nuncij v Jordaniji Italijan, msgr. Giorgio Lingua. Cerkev v Izraelu in Državi Palestina skupaj pa predstavlja 3,36 odstotkov celotnega prebivalstva, ki šteje skoraj 8 milijonov. To pomeni, da je katoličanov 266 tisoč. Število župnij je osemdeset, škofov je dvanajst, duhovnikov pa 408. Apostolski nuncij v Izraelu in apostolski delegat v Jeruzalemu in Palestini je od leta 2012 prav tako Italijan, msgr. Giuseppe Lazzarotto.

Audio: