Kraji v Sveti deželi, ki jih bo obiskal papež Frančišek
SVETA DEŽELA (četrtek, 22. maj 2014, RV) – Čez dva dni se bo začelo drugo mednarodno
apostolsko potovanje papeža Frančiška. Odšel bo v Sveto deželo, kjer bodo njegove
glavne postojanke jordanska prestolnica Aman, Betlehem v Državi Palestina in mesti
Tel Aviv ter Jeruzalem v Izraelu. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali nekatere
kraje, ki jih bo papež v treh dneh potovanja obiskal.
Betanija onkraj Jordana To
je kraj v bližini Amana, kjer se bo papež Frančišek ustavil prvi dan zvečer. Gre za
mesto, kjer je po tradiciji Jezus prejel krst. »Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta
v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal
nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal
se je glas iz nebes: 'Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.'« (Mr 1,9-11)
Tako beremo v Markovem evangeliju. V Janezovem evangeliju pa so dodane tudi besede:
»To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.« (Jn
1,28) Kraj velja za eno najpomembnejših verskih odkritij v svetopisemski arheologiji.
Najdenih je bilo preko dvajset cerkva, jam puščavnikov in krstnih bazenov bodisi iz
rimske ali bizantinske dobe. Potrebno je opozoriti še, da ne gre za isto Betanijo,
kjer sta prebivali sestri Marta in Marija in kjer se je zgodil čudež Lazarjevega obujenja.
Ta se nahaja v bližini Jeruzalema.
Trg jasli v Betlehemu Tu bo papež
Frančišek v nedeljo daroval sveto mašo. V knjigi preroka Miheja beremo: »Ti pa,
Betlehem Efráta, si premajhen, da bi bil med Judovimi tisočnijami: iz tebe
mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu, njegovi izviri so od nekdaj, iz davnih
dni.« (Mih 5,1) Evangelist Luka pa je zapisal: »Ko sta bila tam, so se ji dopolnili
dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila
v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.« (Lk 2,6-7) Trg jasli se nahaja
pred baziliko Jezusovega rojstva in predstavlja središče verskega dogajanja v mestu.
Ob njegovih straneh je tudi cerkev sv. Katarine, ki je povezana z votlino Jezusovega
rojstva, Omarjeva mošeja in Palestinski center za mir.
Votlina in bazilika
Jezusovega rojstva Popoldne po sveti maši bo papež Frančišek odšel v votlino
Jezusovega rojstva in tam molil v tišini. Votlina se nahaja znotraj bazilike, ki velja
za »najstarejšo cerkev na svetu«. Prvotna zgradba je bila zgrajena v 4. stoletju.
Nastala je na željo cesarja Konstantina po tem, ko je Sveto deželo leta 324 obiskala
njegova mati Helena. Istovetnost kraja ni bila nikoli sporna, saj je ukoreninjena
lokalna tradicija vedno vestno ohranjala spomin na ta edinstveni prostor. Razen posameznih
predelav tloris in ogrodje bazilike še vedno ustrezata prvotnemu načrtu iz 4. stoletja,
ki je bil tekom stoletij spoštovan. Večjih posegov v zgradbo pa niti ni bilo več od
12. stoletja dalje.
V votlino Jezusovega rojstva se je iz bazilike mogoče spustiti
po dvojnem stopnišču. Pod oltarjem v votlini je srebrna zvezda, pritrjena na marmornato
ploščo in na kateri je napis v latinščini, ki nakazuje, da gre za mesto rojstva. Prostor
razsvetljuje 48 svetilk.
Casa Nova v Betlehemu Tu bo papež tistega
dne kosil skupaj z nekaj palestinskimi družinami. Gre za samostan in hotel oz. dom
za romarje, ki ga vodijo frančiškani. Ti so vse odkar so prisotni v tistih krajih
vedno dajali veliko pomena sprejemanju romarjev. Do 7. stoletja so bili nastanjeni
v samostanih, škofovskih rezidencah ali majhnih zasilnih zavetiščih. Po križarskih
vojnah pa so v Sveti deželi začele nastajati strukture, ki so bile izrecno namenjene
romarjem. Prve tri, na katere se je spomin ohranil, so bile namenjene ločeno moškim,
ženskam in bolnim brez sredstev za preživljanje. Vsaka od teh treh struktur je bila
sestavljena iz majhne cerkve, samostana, bolnišnice in hiše za romarje.
Bazilika
Božjega groba v Jeruzalemu To je mesto, kjer se bo odvijal osrednji dogodek
papeževega apostolskega potovanja: ekumensko srečanje. Gre za kraj Jezusove smrti
na križu, Kalvarijo, v bližini katerega so ga tudi pokopali. V Svetem pismu beremo:
»Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni 'kraj lobanje',
so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. Ko so ga
križali, so si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali.« (Mt 27,33-35)
Kraj poleg križanja in pokopa spominja na še en izstopajoči trenutek Jezusovega življenja:
njegovo vstajenje. Ti dogodki pred dva tisoč leti so se zgodili zunaj obzidja takratnega
mesta Jeruzalem. Danes je drugače. Božji grob se nahaja med zgradbami starega dela
mesta. Obkrožajo ga tržnice, trgovine in minareti. Mesto groba je bilo odkrito v 4.
stoletju. Od prvotne bazilike, tako kot nad mestom Jezusovega rojstva zgrajene v Konstantinovem
času, je ostal le manjši del. Preostanek današnje zgradbe je nastal v 12. stoletju.
Močno je cerkev poškodoval potres leta 1927, kateremu so sledili temeljiti restavratorski
posegi. V baziliki velja pravilo 'status quo', ki določa sobivanje različnih krščanskih
verskih skupnosti.
Kupola na skali Tako se imenuje mošeja, ki se
nahaja na tempeljski ploščadi v Jeruzalemu in kjer se bo papež Frančišek sestal z
velikim muftijem. Tudi Janez Pavel II. in Benedikt XVI. sta obiskala ploščad, pomembno
tako za islam, kot judovstvo in krščanstvo, a noben od njiju ni prestopil praga mošeje.
Gre za najstarejše obstoječe islamsko svetišče. Zgrajeno je bilo med leti 687 in 691.
Kupola mošeje je pozlačena in dobro vidna s kateregakoli predela mesta Jeruzalem.
Zid
objokovanja Zid objokovanja ali zahodni zid obzidja jeruzalemskega templja
kot edini ostanek le-tega predstavlja najsvetejše mesto za jude. Sodeč po judovski
tradiciji je zid po porušenju templja namreč ostal cel kot znamenje Božje zaveze z
njihovim ljudstvom. Zato že skoraj dva tisoč let pred njim molijo v prepričanju, da
je Bog tam blizu in posluša molitve.
Oljska gora in Getsemani »Šel
je ven in se kakor po navadi napotil proti Oljski gori. Tudi učenci so šli
z njim.« (Lk 22,39) S temi besedami se v Lukovem evangeliju začenja odlomek, ki
sledi pripovedi o zadnji večerji. Na tem mestu se bo papež med drugim še drugič med
potovanjem zasebno sestal z ekumenskim patriarhom. Kasneje pa se bo tudi srečal z
duhovniki, redovniki in redovnicami ter semeniščniki. Vrt Getsemani na Oljski gori
je kraj, kjer je Jezus pred začetkom svojega trpljenja molil in kjer so ga nato prijeli.
V Matejevem evangeliju je zapisano: »Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki
se imenuje Getsemani, in jim rekel: 'Sedite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.'«
(Mt 26,36)
Dvorana zadnje večerje Eden zadnjih krajev, kjer se bo
papež zaustavil, je dvorana zadnje večerje v Jeruzalemu. Le-ta ni le kraj dogodka,
kjer je Jezus med zadnjo večerjo ustanovil evharistijo, ampak je med drugim tudi kraj,
kjer se je po vstajenju učencem prikazal in pa, kjer je nadnje poslal Svetega Duha.
O prostoru v Markovem evangeliju lahko preberemo: »Učitelj pravi: Kje je moj prostor,
kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci? In pokazal vama bo v nadstropju veliko
jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita. Učenca sta odšla. Prišla sta
v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila pashalno jagnje.« (Mr
14,14-16)