Papež med jutranjo mašo: Je moje srce pričvrščeno v Svetem Duhu?

VATIKAN (ponedeljek, 19. maj 2014, RV) – Kristjan naj bi imel srce, pričvrščeno v Svetem Duhu, in ne srca, ki je kot plesalec ter se stalno pomika z ene strani na drugo. Tako je papež Frančišek poudaril danes zjutraj med mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Med homilijo se je osredotočil na sv. Pavla, ki je bil sposoben brez postanka oznanjevati, ker je njegovo srce od Svetega Duha prejemalo neomajnost.

Kakšno je naše srce? To vprašanje si je ob zgledu sv. Pavla zastavil papež Frančišek, ko je govoril o binomu »gibanje-neomajnost« v srcih kristjanov. Apostol poganov ima neomajno srce, ki pa je v nenehnem gibanju. Ko ga poskušajo ubiti, se ne pritožuje, temveč gre dalje in še naprej oznanja. V Gospodovem imenu tudi ozdravi hromega. Pogani zaradi tega čudeža mislijo, da sta Pavel in Barnaba, ki ga spremlja, bogova Zevs in Hermes, ki sta se spustila na zemljo. Pavel jih le s težavo prepriča, da sta vendarle samo človeka.

Vsi mi poznamo te pripetljaje, ki nas premikajo z ene strani na drugo. Zato moramo prositi za milost neomajnega srca, kot ga je imel Pavel. Da se ne bi pritoževal nad preganjanjem, je odšel v drugo mesto in začel oznanjati tam. In ko se je zavedel, da ima bolni dovolj vere, da bi bil ozdravljen, ga je ozdravil. Zatem je pomiril navdušene ljudi, ki so želeli zanj opraviti žrtveno daritev. In nato je v jeziku njihove kulture potrdil, da je Bog en sam. »Ena stvar za drugo … A to je mogoče edinole z neomajnim srcem.«

Kje je Pavlovo srce, da je lahko šel v kratkem času preko toliko sprememb in se primerno soočil s toliko situacijami? Njegovo srce je pričvrščeno v Svetem Duhu, je odgovoril papež Frančišek. Kot nas spominja današnji evangeljski odlomek, Jezus sam pove, da nas bo Sveti Duh, poslan od Očeta, »učil vsega« in »spomnil vsega«, kar je On povedal. Zato moramo mi vsi iti k Njemu, če želimo v svojih življenjih najti neomajnost. On je v naših srcih, prejeli smo ga ob krstu. Sveti Duh nam daje »moč, daje nam to neomajnost, da gremo v življenju med mnogimi pripetljaji dalje«. Jezus, kot je nadaljeval papež, nam o Svetem Duhu pove dve stvari: »Učil vas bo vsega in spomnil vas bo vsega.«

Prav to se je zgodilo sv. Pavlu. Učil ga je in spomnil na sporočilo zveličanja. Tako je Sveti Duh Pavlovemu srcu dal neomajnost. »Ob tem zgledu se danes lahko vprašamo: kakšno je moje srce? Je srce, ki se zdi kot plesalec, ki gre z ene strani na drugo, ki se zdi kot lahkoživec, kar je danes všečno; ki je vedno v gibanju; je srce, ki se prestraši življenjskih pripetljajev in se skrije, se boji pričevati o Jezusu Kristusu; je pogumno srce ali je srce z veliko bojaznijo, ki se poskuša vedno skriti? Kaj skrbi naše srce? Kateri je zaklad, katerega se naše srce oprijema? Je srce, pričvrščeno v stvareh, v problemih, ki jih imamo? Je srce, ki je pričvrščeno v bogovih vsakega dne, ali je srce, ki je pričvrščeno v Svetem Duhu?«

Papež Frančišek je spodbudil, da bi se vprašali, kje je neomajnost naših src. Pa tudi, da bi se spomnili mnogih pripetljajev, ki jih doživljamo vsak dan doma, na delu, z otroki, s tistimi, ki stanujejo z nami, s sodelavci, z vsemi. Dopustim, da me vsak od teh pripetljajev vodi po svoje? Ali se soočim z njimi z neomajnim srcem, ki ve, kje je. Edini, ki našim srcem lahko da to neomajnost, je Sveti Duh, je še poudaril na koncu papež Frančišek. Ta Duh moči in sveta je dar, ki nam ga je zapustil Jezus. On nam pomaga med vsemi pripetljaji iti dalje. »Naredimo danes to vajo, da se vprašamo, kakšno je naše srce: je neomajno ali ne? In če je neomajno, kje se ustavlja? V stvareh ali v Svetem Duhu?«

Audio: