S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 18. maj 2014, RV) – »Dragi prijatelji, včasih smo lahko skušani, da bi popustili lenobi ali obupanosti, predvsem pred napori in življenjskimi preizkušnjami. V teh primerih ne obupajmo, kličimo Svetega Duha, da bo z darom moči lahko dvignil naše srce ter dal novo moč in navdušenje v naše življenje in našo hojo za Jezusom.« Papeževa spodbuda je bila izrečena v sredo med splošno avdienco, ko je katehezo namenil enemu od darov Svetega Duha: daru moči.

Papeževa splošna avdienca: Med nami je mnogo skritih svetnikov
»Z darom moči Sveti Duh osvobodi zemljo našega srca, osvobodi ga otrplosti, negotovosti in vseh strahov, ki bi ga lahko zavirali, tako da se Gospodova beseda lahko postavi v prakso na pristen in radosten način,« je zatrdil papež. V življenju obstajajo tudi težki trenutki in skrajne situacije, ko se dar moči pokaže na izjemen način. Tako je v primeru tistih oseb, ki se znajdejo pred določenimi izkušnjami, ki so še posebej težke in boleče in ki pretresejo njihovo življenje ter življenje njihovih bližnjih. »Cerkev sije od pričevanja mnogih bratov in sester, ki se niso obotavljali dati svojega življenja, temveč so ostali zvesti Gospodu in njegovemu evangeliju. Tudi danes ne manjkajo kristjani, ki na mnogih koncih sveta še naprej obhajajo svojo vero in o njej pričujejo, z globokim prepričanjem in vedrino, ter vztrajajo tudi takrat, ko vejo, da jih to lahko zelo veliko stane.« Pomislimo na tiste moške, na tiste ženske, ki živijo zelo težko življenje, se borijo, da bi ohranili družino in vzgajali otroke; a vse to zmorejo zato, ker jim pomaga moč Svetega Duha. Mnogi so namreč v čast svojemu narodu, naši Cerkvi, ker so močni v svojem življenju, v odnosu z družino, delom, vero. »Ti naši bratje in sestre so svetniki, vsakdanji svetniki, med nami skriti svetniki, ki imajo dar moči, da lahko izpolnjujejo svoje dolžnosti kot osebe, očetje, matere, bratje in sestre, državljani. Imamo jih mnogo! Zahvalimo se Gospodu za te kristjane, ki imajo »skrito svetost« in jih Sveti Duh vodi naprej.«

Papež gojencem papeških kolegijev: Gospod vas je poklical, da ste duhovniki
»Škofje vas sem pošiljajo, da bi si pridobili diplomo, doktorat in tudi zato, da se vrnete v svojo škofijo. A v škofiji boste morali delati v prezbiteriju, kot duhovniki,« je dejal papež Frančišek v ponedeljek, ko se je srečal z gojenci papeških kolegijev in zavodov, ki se nahajajo v Rimu. Izpostavil je štiri stebre duhovniške formacije: duhovna, akademska, skupnostna in apostolska formacija. Poleg intelektualne formacije je treba gojiti tudi ostale stebre. Vsi štirje so namreč med seboj povezani, je dodal papež in zatrdil, da si ne predstavlja duhovnika, ki diplomira v Rimu in nima izkušnje življenja v skupnosti ali ki ne skrbi za duhovno življenje ali za apostolsko življenje. »Gospod vas je poklical, da ste duhovniki – to je temeljno pravilo.« Kajti če je vidna samo akademska stran, se pojavi nevarnost zdrsa v ideologijo. S tem se popači razumevanje Cerkve. Da bi razumeli Cerkev, je potreben študij, a potrebni so tudi molitev, življenje v skupnosti in apostolsko življenje.

Papež veleposlanikom: Absurdno je govoriti o miri in istočasno dovoljevati trgovino z orožjem
»Mir. Ta beseda obsega vse dobre stvari, po katerih hrepeni vsaka oseba in celotna človeška družba.« Tako je papež Frančišek v četrtek nagovoril sedem novih veleposlanikov, ki bodo pri Svetem sedežu zastopali svoje države. V središče govora je postavil dva problema: trgovino z orožjem in prisilno migracijo. »Vsi govorijo o miru, vsi izjavljajo, da ga želijo, a žal hitro naraščanje oboroževanja vseh vrst vodi v nasprotno smer,« je dejal. Glede prisilne migracije je poudaril, da se pojav danes kaže v vsem svojem obsegu: »Prišel je trenutek, da se mu pristopi z resnim in odgovornim političnim pogledom, ki vključuje vse ravni: globalno, kontinentalno in makroregionalno raven, odnose med narodi, vse do narodne in lokalne ravni … Pojav prisilne migracije je tesno povezan s konflikti in vojnami ter prav tako s problemom naglega širjenja orožja. To so rane sveta, ki je naš svet, v katerega nas je danes postavil Bog in nas kliče k odgovornosti do naših bratov in sester, da nobenemu človeškemu bitju ne bi bilo kršeno dostojanstvo. Bilo bi absurdno protislovje govoriti o miru, pogajati se za mir ter istočasno pospeševati in dovoljevati trgovino z orožjem. Lahko bi rekli, da bi bilo cinično razglašati človekove pravice in hkrati ignorirati ali pa ne poskrbeti za ljudi, ki so prisiljeni zapustiti svojo domovino, ki pri tem umirajo in jih mednarodna solidarnost ne sprejema.«

Bolnikom in invalidom: Ljubezen spreminja vsako stvar
»Jezus je na tem svetu doživel žalost in ponižanje. Nabral je človeške bolečine, jih sprejel v svoje meso, jih eno za drugo živel vse do konca. Poznal je vsako vrsto bridkosti, tiste moralne in tiste fizične: izkusil je lakoto in napor, grenkobo nerazumevanja, bil je izdan in zavržen, bičan in križan.« Te besede so bile namenjene bolnikom, invalidom in ostalim članom združenj Tihi delavci svetega križa in Prostovoljci trpljenja, ki so v soboto priromali v Rim ter tako obeležili stoletnico rojstva svojega ustanovitelja, bl. Luigija Novareseja. Frančišek je dejal, da ko Jezus pravi »blagor žalostnim«, s tem ne trdi, da je neprijetno in težko življenjsko stanje nekaj veselega. »Trpljenje samo po sebi ni vrednota, ampak je stvarnost, ki nas jo Jezus uči živeti na pravilen način. Obstajajo namreč pravilni in napačni načini, kako se živi bolečino in trpljenje.« Napačen način je takrat, ko oseba bolečino živi pasivno, se preda lenobi in se vda. Tudi odnos upiranja in zavračanja po papeževih besedah ni pravilna drža. »Jezus nas uči živeti bolečino tako, da sprejmemo realnost življenja z zaupanjem in upanjem, pri tem pa postavimo ljubezen Boga in bližnjega tudi v trpljenje: ljubezen spreminja vsako stvar.«

Audio: