Benedikt XVI: Izročitev in posvetitev duhovnikov v Fatimi 2010
Molitev svetega očeta Benedikta XVI. izročitve in posvetitve duhovnikov
Brezmadežnemu Srcu Marijinemu v cerkvi Svete Trojice v Fatimi, 12. maja
2010
Brezmadežna Mati, zbrani na tem milostnem kraju, po ljubezni
tvojega Sina Jezusa, velikega in večnega Duhovnika, se, sinovi Sinú in njegovi
duhovniki, posvetimo tvojemu materinskemu srcu, da bi zvesto izpolnjevali Očetovo
voljo.
Vemo, da brez Jezusa ne moremo narediti nič dobrega (prim. Jn 15,5) in
da smo lahko le po Njem, z Njim in v Njem zveličavno orodje za svet.
Nevesta
Svetega Duha, izprosi nam neprecenljivi dar preobrazbe v Kristusu. Po isti
moči Duha, ki te je obsenčil, te naredil za Odrešenikovo mater, nam pomagaj,
da se bo Kristus, tvoj Sin, rodil tudi v nas. Tako se bo lahko Cerkev prenovila
po svetih duhovnikih, spremenjenih po milosti Njega, ki vse dela novo.
Mati
usmiljenja, tvoj Sin Jezus nas je poklical, naj postanemo kot On luč sveta
in sol zemlje (prim. Mt 5,13–14).
S svojo mogočno priprošnjo nam pomagaj, da
ne bo nikdar zamrl ta vzvišeni klic, da se ne bomo vdali sebičnosti, zapeljivostim
sveta in prepričevanjem hudobnega duha.
Obvaruj nas s svojo čistostjo, varuj
s svojo skromnostjo ter odeni s svojo materinsko ljubeznijo, ki se zrcali v
številnih tebi posvečenih dušah, ki so nam vsem postale verodostojne duhovne
matere.
Mati Cerkve, mi, duhovniki, želimo biti pastirji, ki ne pasejo
samih sebe, temveč se Bogu darujejo za brate in tako v tem najdevajo svojo srečo. Ne
le z besedo, temveč tudi z življenjem hočemo iz dneva v dan ponižno ponavljati svoj
»tu sem«.
Pod tvojim vodstvom želimo biti apostoli Božjega usmiljenja, srečni,
da lahko vsak dan darujemo sveto oltarno daritev, in vsem, ki za to prosijo, delimo
zakrament sprave.
Zavetnica in Srednica milosti, vsa potopljena v edino
Kristusovo vesoljno sredništvo, izprosi nam pri Bogu popolnoma prenovljeno srce, ki
bo ljubilo Boga z vsemi močmi, in služilo človeštvu, kakor si mu služila ti. Ponovi
pred Gospodom svojo učinkovito besedo: »vina nimajo« (Jn 2,3), da
bosta Oče in Sin nad nas ponovno razlila Svetega Duha.
Z občudovanjem
in hvaležnostjo zaradi tvoje stalne navzočnosti med nami ti v imenu vseh duhovnikov tudi
jaz vzklikam: »Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda«
(Lk 1,43)?
Od vedno naša Mati, ne utrudi se nas »obiskovati«, tolažiti
in podpirati. Pridi nam na pomoč in nas rešuj vselej vseh nevarnosti. S
to izročitvijo in posvetitvijo te želimo sprejeti globlje in temeljiteje, za
vedno in popolnoma v svoje človeško in duhovniško življenje.
Naj se ob tebi razcveti
puščava naše osamljenosti in razlijejo žarki sonca nad našimi teminami, naj
viharju sledi spokoj, da bo lahko vsak človek videl zveličanje Gospoda: v
Jezusovem imenu in obličju, ki se zrcali v naših srcih, za vedno združenih s
teboj! Tako bodi!