Pred apostolskim potovanjem: Po korakih papeža Frančiška v Jordaniji, Palestini in Izraelu

SVETA DEŽELA (sreda, 14. maj 2014, RV) – Papež Frančišek bo čez natanko deset dni odpotoval v Sveto deželo. Včeraj smo se ustavili ob zgodovini romanj Petrovih naslednikov v to deželo, danes pa si bomo podrobneje pogledali njihove postanke v posameznih krajih, ki so na programu obiska papeža Frančiška. Apostolsko potovanje le-tega, kolikor je bilo mogoče, natančno sledi korakom Pavla VI., ki jih je ta naredil pred petdesetimi leti.

Jordanija: Aman in kraj Jezusovega krsta
Prva postaja bo torej jordansko glavno mesto Aman. Na isti dan apostolskega potovanja zvečer pa bo papež obiskal še kraj Jezusovega krsta Betanijo onkraj Jordana. Ob svojem prihodu v Jordanijo je Pavel VI. imel kratek pozdravni nagovor. Med drugim je poudaril, da je njegov obisk duhovne narave oz. da je »ponižno romanje na svete kraje«, kjer se moli za »mir, katerega svet ne more dati«, saj izhaja iz izpolnjevanja Jezusove »zapovedi, naj se ljubimo med seboj, kot nas je On ljubil«. Papež Pavel VI. se je iz Amana z avtomobilom odpeljal proti Jeruzalemu in se med potjo ustavil ob reki Jordan, blizu kraja, kjer je bil Jezus po tradiciji krščen. Tam je zmolil molitev Očenaš.

Tudi sv. Janez Pavel II. se je med svojim romanjem leta 2000 najprej ustavil v Amanu in zatem odšel še v dolino Jordana. Na kraju Jezusovega krsta je med molitvijo izgovoril nepozabne besede: »Naj sv. Janez Krstnik varuje islam, celotni jordanski narod in vse, ki so se udeležili te slovesnosti.« Benedikt XVI. se je med vsemi papeži najdlje zadržal v Jordaniji. Med drugim je tudi on obiskal Betanijo onkraj Jordana, kjer je blagoslovil temeljna kamna grško-melkitske in latinske cerkve. V slednji, ki sicer še ni povsem dokončana, bo potekalo tudi srečanje papeža Frančiška z begunci in mladimi s posebnimi potrebami. »Prvi kamen neke cerkve je simbol Kristusa. Cerkev sloni na Kristusu, On jo podpira in od Njega ne more biti ločena.« Tako so se glasile Benediktove besede pred petimi leti.

Palestina: Betlehem – kraj Jezusovega rojstva in begunsko taborišče Dheisheh
Papež Frančišek bo iz Jordanije odšel v Betlehem. Tako bo prvi papež, ki bo obiskal geografsko politično področje, ki se uradno imenuje Država Palestina. Ko sta bila tam Janez Pavel II. in Benedikt XVI. se je namreč imenovalo še Palestinska avtonomna oblast. V času Pavla VI. pa je bilo področje del Jordanije. Papež bo obiskal votlino Jezusovega rojstva, na Trgu jasli pred baziliko pa bo daroval sveto mašo. Pavel VI. je bil v mestu rojstva Jezusa Kristusa na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja. Kraj je opredelil kot »kraj čistosti in mirnosti«. Tam je tudi pozval državne voditelje, da bi si prizadevali za mir v svetu. »Tišina in uboštvo rojstva v Betlehemu so ena sama stvar s temo in bolečino smrti na Kalvariji. Zibelka in križ sta ista skrivnost ljubezni, ki odrešuje.« Tako je spomnil Janez Pavel II. med mašo, ki jo je daroval na trgu pred baziliko Jezusovega rojstva. Benedikt XVI. pa je ob enaki priložnosti, a devet let kasneje, opozoril na neločljivo povezanost miru in pravičnosti: »Verjemite in zaupajte, da se preko poštenega in vztrajnega dialoga, v polnem spoštovanju do pričakovanj pravičnosti, lahko resnično doseže trajen mir v teh deželah.«

Papež Frančišek bo istega dne, kot bo obiskal votlino Jezusovega rojstva, popoldne odšel tudi v begunsko taborišče Dheisheh, kjer se bo v Centru Phoenix srečal z begunskimi otroki. Center je bil zgrajen s pomočjo donacije sv. Janeza Pavla II., ki je isto taborišče obiskal leta 2000. Takrat je begunce spodbudil z besedami: »Ne smete misliti, da vas vaša sedanja situacija dela manj pomembne v Božjih očeh! Tu, v Betlehemu, je bil Božji Sin položen v jasli v nekem hlevu. Božji načrt se je uresničil sredi ponižnosti in uboštva.«

Izrael: Jeruzalem
Naslednja postaja na apostolskem potovanju papeža Frančiška v Sveto deželo bo Izrael. Prvi postanek bo v prestolnici Tel Aviv, medtem ko bo v Jeruzalemu na programu osrednji dogodek celotnega potovanja, to je ekumensko srečanje s patriarhom Bartolomejem I. Srečala se bosta na natanko istem mestu, kot sta se pred petdesetimi leti papež Pavel VI. in patriarh Atenagora: v prostorih apostolske delegacije v Jeruzalemu. Tako kot takrat bo tudi tokrat podpisana skupna izjava. V nadaljevanju bosta skupaj molila v baziliki Svetega groba, se udeležila večerje s patriarhi in škofi ter se nazadnje sestala še na Oljski gori.

Srečanje Pavla VI. in ekumenskega patriarha Atenagore je bilo zgodovinsko. Naklonjenost in spoštovanje na obeh straneh sta bila iskrena. Ganjeni sta bili tudi obe delegaciji, vsem se je zdelo, da so se znašli v trenutku milosti. Papež je patriarhu simbolično podaril kelih. Skupaj sta molila Očenaš v grškem in latinskem jeziku ter skupaj blagoslovila prisotne. Celotno srečanje je prežemala in mu dajala pomen tema edinosti.

Ekumenske in medverske narave je bil tudi obisk Janeza Pavla II. v Jeruzalemu. Sicer pa je le-ta, tako kot je predvideno tudi med apostolskim potovanjem papeža Frančiška, med drugim daroval sveto mašo v dvorani zadnje večerje. Tam je poudaril, da Kristus v evharistiji ostaja navzoč v svoji Cerkvi: »Ta navzočnost je največje bogastvo Cerkve. Preko evharistije Kristus Cerkev gradi.« Pred zidom objokovanja, kar bo eden izmed postankov papeža Frančiška v Jeruzalemu, sta tudi že molila Janez Pavel II. in Benedikt XVI. In prav tako sta oba njegova predhodnika obiskala spominski muzej Yad Vashem. Benedikt XVI. je na tem kraju, posvečenem žrtvam holokavsta, izrekel besede: »Medtem ko smo tukaj v tišini, njihov krik še vedno odmeva v naših srcih. To je krik, ki se dviguje zoper vsako dejanje krivice in nasilja. To je trajna obsodba prelivanja nedolžne krvi.«

Audio: