Papež Frančišek: Milost je pomembnejša kot vsa birokracija
VATIKAN (četrtek, 8. maj 2014, RV) – Kdor je v Cerkvi poklican, da podeljuje
zakramente, mora pustiti prostor Božji milosti in ne postavljati ovir birokratske
narave. Tako je papež Frančišek zatrdil danes zjutraj med mašo, ki jo je daroval v
kapeli Doma sv. Marte.
Pretirana birokracija v Cerkvi včasih ovira približevanje
oseb Bogu. Vzor, ki bi ga morali posnemati, je apostol Filip. Ta v današnjem odlomku
iz Apostolskih del prikazuje tri »kristalne lastnosti kristjana: poslušnost Duhu,
dialog, zaupanje v milost«. Prva lastnost se pokaže v trenutku, ko Sveti Duh Filipu
nakaže, naj prekine svoje dejavnosti in dohiti voz, na katerem je med Jeruzalemom
in Gazo potoval dvorjan etiopske kraljice. Filip uboga, poslušen je Gospodovemu klicu.
Nedvomno je pustil veliko stvari, ki naj bi jih naredil, saj so bili apostoli, kot
je dejal papež, v tistem času prezaposleni z evangelizacijo. »Pustil je vse in
šel. To nam pokaže, da brez te poslušnosti Božjemu glasu nihče ne more evangelizirati,
nihče ne more oznanjati Jezusa Kristusa.« Tako oznanja le samega sebe.
Bog je namreč tisti, ki pokliče. Filipa, ki je bil poslušen in je šel, je Bog spodbudil
na pot.
Srečanje z etiopskim dvorjanom je za Filipa postala priložnost za oznanilo
evangelija. Vendar pa njegovo oznanilo, kot je poudaril papež Frančišek, ni bilo učenje,
ki bi padlo z višin, ki bi bilo vsiljeno. Bilo je dialog. Apostol ga je začel v spoštovanju
duhovne občutljivosti svojega sogovornika, ki je bral odlomek iz knjige preroka Izaije,
ne da bi ga uspel razumeti. »Ne more se evangelizirati brez dialoga.« To ni
mogoče, saj je potrebno izhajati točno od tam, kjer je določena oseba. Papež je spomnil
na možne ugovore, da se tako izgublja veliko časa, saj ima vsakdo svojo zgodbo in
svoje ideje: »Več časa je izgubil Bog, ko je ustvaril svet, a je to naredil dobro!
Dialog. Izgubiti čas z neko osebo, saj je ta oseba, za katero Bog želi, da jo evangeliziraš,
da ji prineseš novico o Jezusu, pomembnejša. Toda taka, kot je, ne taka, kot
mora biti: kot je sedaj.«
Filipove besede so v etiopskem dvorjanu vzbudile
željo, da bi bil krščen. In ko sta med potjo prišla do vode, se je to tudi zgodilo.
Apostol mu je podelil krst in ga tako pripeljal v Božje roke, v roke njegove milosti.
Sčasoma bo tako tudi dvorjan postal sposoben rojevati vero. To nam morda lahko pomaga
bolje razumeti, da je Bog tisti, ki zares evangelizira. Če pomislimo na te tri trenutke
evangelizacije, vidimo, da je prva poslušnost za evangeliziranje. Drugo je narediti
tisto, kar naroči Bog, preko dialoga z osebami, izhajajoč od tam, kjer so. Tretje
pa je zaupati milosti: »Milost je pomembnejša kot vsa birokracija.« To si moramo
zapomniti, je poudaril papež in sklenil z besedami: »Mi v Cerkvi smo pogosto nekakšno
podjetje, ki izdeluje ovire, da ljudje ne bi mogli prispeti do milosti. Naj nam Gospod
da to razumeti.«