Papež Frančišek v župnijski cerkvi Poljakov v Rimu: Naj nam sveti Janez Pavel II. pomaga biti 'vstali popotniki'

RIM (nedelja, 4. maj 2014, RV) – »V odlomku iz Apostolskih del smo slišali Petrov glas, s katerim je odločno oznanil Jezusovo vstajenje. Peter je namreč priča upanja v Kristusa. V drugem berilu Peter ponovno potrjuje vernike v veri v Kristusa, tako jim je pisal: 'Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, da je vaša vera tudi upanje v Boga' (1Pt 1,21). Peter je trdna oporna točka za skupnost, saj je utemeljen na skali, ki je Kristus. Tako je bil tudi Janez Pavel II. kot resnična skala zasidran na veliki Skali.« Tako je začel homilijo papež Frančišek med sveto mašo, ki jo je v zahvalo za kanonizacijo Janeza Pavla II. daroval v rimski cerkvi sv. Stanislava. Le-ta je leta 1982 postala narodna župnija Poljakov v Rimu. Razen tega, da je njihovo versko središče, predstavlja tudi kulturno zbirališče, ki povezuje poljske priseljence. Župnijo je 13. maja 1979 prvič obiskal tudi sv. Janez Pavel II.

»Teden dni po kanonizaciji Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. smo se zbrali v tej cerkvi Poljakov v Rimu, da se Gospodu zahvalimo za dar svetega rimskega škofa, sina vašega naroda. V to cerkev je prišel več kot osemdesetkrat. Sem je vedno prišel v različnih trenutkih tako svojega življenja kot življenja poljskega naroda. V trenutkih žalosti in potrtosti, ko se je zdelo, da je vse izgubljeno, on ni izgubil upanja, ker sta bila njegova vera ter njegovo upanje utrjena v Bogu (prim. 1Pt 1,21). S tem je bil kamen, skala, za to skupnost, ki tu moli, ki tu prisluhne Besedi, se pripravlja na zakramente ter jih podeljuje, sprejema tistega, ki je v stiski, poje in praznuje in se od tu ponovno vrača na obrobja Rima.

Vi, bratje in sestre, ste del ljudstva, ki je bil skozi zgodovino zelo preizkušan. Poljski narod zelo dobro ve, da je potrebno za vstop v slavo iti preko trpljenja in križa (prim. Lk 24,26). In to ne ve zato, ker je to študiral, to ve, ker je to živel. Sveti Janez Pavel II. je kot vreden sin svoje zemeljske domovine hodil po tej poti. Hodil je na zgleden način tako, ker je od Boga prejel popolno izničenje. Zato 'njegovo meso počiva v upanju' (prim. Apd 2,26; Ps 16,9).

In mi? Smo pripravljeni hoditi po tej poti? Vi, dragi bratje, ki danes tvorite krščansko skupnost Poljakov v Rimu, hočete hoditi po tej poti?

Sveti Peter vam z glasom svetega Janeza Pavla II. pravi: 'Preživite v strahu Božjem čas svojega bivanja, kot tujci tu spodaj' (prim. Pt 1,17). Res je, popotniki smo, vendar ne blodimo. Smo na poti in vemo kam gremo. Blodniki ne vedo, kam gredo. 'Romarji smo, toda ne potepuhi', je govoril Janez Pavel II.

Učenca iz Emavsa sta na poti tja blodila, nista vedela kam bosta prispela, toda na povratku nista bila več to. Na povratku sta bila priči upanja, ki je Kristus! Srečala sta namreč Njega, Vstalega Popotnika. Jezus je namreč Vstali Popotnik, ki hodi z nami. Danes je Jezus tu! Tu med nami je! Tu je po svoji Besedi! Tu na oltarju je. Z nami hodi, saj je Vstali Popotnik.

Tudi mi bomo postali 'vstali popotniki', če bo njegova Beseda ogrela naša srca, njegova evharistija oprla oči za vero in nas nahranila z upanjem ter dejavno ljubeznijo. Tudi mi lahko hodimo ob bratih in sestrah, ki so žalostni in obupani ter ogrejemo njihova srca z evangelijem ter lomimo z njimi kruh bratstva.

Naj nam sveti Janez Pavel II. pomaga biti 'vstali popotniki'. Amen.

Audio:

Cerkev sv. Stanislava
Cerkev sv. Stanislava je izvorno bila posvečena sv. Salvatoreju Pensilisu de Surracu in je omenjena v listinah iz leta 1174. Papež Gregor XIII. jo je dodelil kardinalu Osiu, ki jo je predelal leta 1582 in jo posvetil sv. Stanislavu. Od srednjeveške cerkve danes ni ostalo nič. Sedanjo je med letoma1729 in 1735 zgradil arhitekt Francesco Ferrari. Leta 1982 je postala narodna župnija Poljakov v Rimu. Poleg verskega središča, ki ohranja poljsko versko izročilo, predstavlja tudi kulturno središče, ki povezuje poljske priseljence. Župnijo je 13. maja 1979 obiskal bl. Janez Pavel II.