Molitveni nameni za mesec maj

VATIKAN (četrtek, 1. maj 2014, RV) – Cerkev nas v mesecu maju vabi k molitvi za medije. Splošni molitveni namen je namreč posvečen sredstvom družbenega obveščanja, da bi bila orodje v službi resnice in miru. Papež Benedikt XVI. je v poslanici za 44. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja zapisal: »Tudi v digitalnem svetu se mora pokazati, da ljubeča Božja pozornost v Kristusu do nas ni samo stvar preteklosti niti učene teorije, ampak konkretna in aktualna resničnost. Pastorala v digitalnem svetu mora ljudem našega časa in sodobnemu izgubljenemu človeštvu pokazati, da je Bog blizu; da si v Kristusu vsi vzajemno pripadamo. Kdo lahko bolje od duhovnika prek svojih pristojnosti na področju novih digitalnih medijev razvija in uresničuje pastoralo, ki bo oživila in aktualizirala Boga v današnji resničnosti ter predstavila versko modrost preteklosti kot bogastvo, kjer lahko zajemamo za dostojanstveno življenje danes in ustrezno izgradnjo prihodnosti? Naloga vsakega posvečenega delavca v medijih je pripraviti pot za nova srečanja, pri čemer naj se vedno zagotavlja kakovost človeškega stika ter pozornost do ljudi in njihovih resničnih duhovnih potreb; ponuditi ljudem našega 'digitalnega' časa potrebna znamenja, da bodo prepoznali Boga; nuditi možnost vzgoje za pričakovanje in upanje ter dostopa do Božje besede, ki odrešuje in spodbuja celostni človeški razvoj. Ta bo lahko odplula na globoko med številna razpotja, ki jih je ustvaril gost splet avtocest cyber-prostora in utrdila Božjo pravico do bivanja v slehernem obdobju, da bi prek novih oblik komunikacij On lahko napredoval po mestnih ulicah in se ustavil na pragu domov in src, kjer bi lahko znova rekel: 'Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj' (Raz 3,20).«

Molitveni namen za evangelizacijo nas vabi k prošnji, da bi Marija, Zvezda evangelizacije, vodila Cerkev pri njenem poslanstvu oznanjevanja Kristusa vsem narodom sveta. Spomnimo na besede, ki jih je Benedikt XVI. izrekel ob zaključku majnika leta 2010: »V Devici Mariji, ki obišče teto Elizabeto, prepoznavamo najjasnejši zgled in najresničnejši smisel naše hoje kot vernikov in hoje same Cerkve. Cerkev je po svoji naravi misijonarska, poklicana je k oznanjevanju evangelija povsod in vedno, k prinašanju vere vsakemu človeku in vsaki kulturi. Marijin obisk je pravo misijonarsko potovanje. Je potovanje, ki jo vodi daleč od doma, usmeri jo v svet, na kraje, ki so jim tuje njene vsakodnevne navade, v nekem smislu jo pripelje do skrajnih mej, ki jih lahko doseže. Ravno tu je tudi za nas skrivnost našega življenja kot ljudi in kot kristjanov. Naše življenje, kot posameznikov in kot Cerkve, je usmerjeno ven iz nas. Tudi kristjani smo poklicani, da stopimo iz nas samih, naših varnih krajev in se napotimo naproti drugim, v drugačne kraje in okolja. Na tej poti je z nami vedno Jezus, kar nam zagotavlja tudi Marija … Marijina ljubezen se ne zaustavi pri konkretni pomoči, ampak doseže svoj vrh v podaritvi samega Jezusa. Sv. Luka izpostavi: 'Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu.' Nahajamo se v srcu in vrhu evangelizacijskega poslanstva. Nahajamo se pred najresničnejšim smislom in najpristnejšim ciljem vsake misijonarske poti: ljudem podarjati živi in osebni evangelij, ki je sam Gospod Jezus. Jezusova komunikacija in darovanje napolnita srce z veseljem. Jezus je pravi in edini zaklad, ki ga lahko damo človeštvu. On je tisti, po katerem moški in ženske današnjega časa globoko hrepenijo, tudi ko se zdi, da se zanj ne menijo ali ga zavračajo. On je tisti, ki ga zelo potrebuje družba, v kateri živimo, Evropa, ves svet.«

Spomnimo še na slovenski molitveni namen: da bi v sebi poživili milosti, ki so nam bile podeljene ob prejemanju zakramentov. Kot nas uči Katekizem katoliške Cerkve, so zakramenti »učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi in se nam po njih podeljuje božje življenje. Vidni obredi, s katerimi obhajamo zakramente, označujejo in podeljujejo milosti, kakršne so lastne vsakemu od zakramentov. Sad pa obrodijo v tistih, ki jih prejmejo z zahtevanimi razpoloženji« (KKC 1131).

Audio: