Severnoirski škofje: Družina, utemeljena na zakonu med žensko in moškim, je najboljši
kraj za otroke
SEVERNA IRSKA (torek, 29. april 2014, RV) – »Prosimo vas, da otrokom in
družbi ponovno zagotovite edinstveno vrednoto vzajemnih in komplementarnih vlog matere
in očeta, ki sta drug drugemu zavezana v ljubeči in dosmrtni zvezi zakona. Prosimo
vas, da spodbujate vrednoto, da otroke, kjer je to mogoče in v njihovo
korist, vzgajajo biološki starši. Prosimo vas, da ne spodkopavate načela enakopravnosti
s tem, da ga neprimerno aplicirate na dva v temelju različna tipa zveze.
Prosimo vas, da okrepite in podprete zakon med žensko in moškim kot edinstveno
in visoko cenjeno institucijo življenjskega pomena za dobro družbe. Zato vas pozivamo,
da zavrnete pojavljajoče se gibanje za, kakor le-to gibanje samo neprimerno opisuje
'enakopravnost zakona'.« Te besede so del odprtega pisma, ki so ga napisali severnoirski
katoliški škofje. Namenjeno je vsem članom Zakonodajne skupščine Severne Irske in
zadeva polemiko, povezano s tako imenovano 'enakopravnostjo zakona'.
Gibanje,
ki se za le-to zavzema, zagovarja, da bi vsi pari, ne glede na spol ali spolno usmerjenost,
morali imeti enake pravice pri sklepanju zakonske zveze. Povod za pismo škofov je
bila tako skrb, da to gibanje »spodkopava ključne osnove skupnega dobrega«.
Le-tega pa severnoirski škofje ne menijo samo zaradi svojega verskega prepričanja,
temveč tudi, ker zadeva človeški razum. Tako verne kot neverne osebe iz lastnih izkušenj
vedo, da je družina, utemeljena na zakonu med žensko in moškim, »najboljši in idealni
kraj za otroke«. Njen prispevek k skupnemu dobremu je edinstven in nenadomestljiv.
Zato pa si tudi s strani države zasluži posebno priznanje in podporo.
Omenjeno
gibanje staršem, otrokom in družbi pa nasprotno dejansko pravi, da država ne bi smela
podpirati nobenega normativnega ali idealnega družinskega okolja za vzgojo otrok.
S tem namenom zatrjuje, da biološke in naravne vezi med otrokom in njegovo materjo
ter očetom nimajo nobene resnične vrednosti za otroka ali družbo. Škofje v pismu nadaljujejo,
da bodo vedno obstajale situacije, v katerih bo za posameznega otroka bolje, če ne
bo odraščal v domačem okolju. Pomembno je, da država poskrbi za taka primerna okolja.
Vendar pa je to vseeno drugače kot trditi, da vzgajanje otrok s strani njihovih bioloških
staršev ni več bistveno za skupno dobro. Verjamemo, tako pišejo severnoirski škofje,
da bi država nujno morala preskrbeti »več in boljše službe v podporo zakonu, v
katerem matere in očetje lahko zagotovijo optimalno ljubeče in stabilno okolje za
rast in napredovanje otrok«.
Gibanje za tako imenovano 'enakopravnost zakona'
napačno uporablja načelo enakopravnosti. Naravno dejstvo je, da so istospolne zveze
bistveno in objektivno drugačne od komplementarne spolne zveze med žensko in moškim,
ki je že po naravi odprta za življenje. Zato ni diskriminacija, zatrjuje škofje, če
država različne tipe zvez obravnava različno. Ne gre za »vprašanje pravic ali enakopravnosti,
ampak za priznanje objektivne razlike med tema dvema tipoma zveze«.