Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za veliko noč - dnevna maša
Apostolska dela 10,34.37-43 Petrov govor v Kornelijevi hiši Tedaj
je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo. Veste,
kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je Janez oznanjal:
veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil
je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo
oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi
in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan
in mu dal, da se je očitno prikazoval, ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je
Bog v naprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je od mrtvih vstal.
Nam je tudi naročil, naj oznanimo ljudstvu in pričamo, da je on tisti,
ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem pričujejo vsi
preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Janezov
evangelij 20,1-9 Jezusovo vstajenje Prvi dan tedna je prišla Marija
Magdalena navsezgodaj, ko je bila še tema, h grobu in je videla, da je kamen odvaljen
od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki
ga je imel Jezus rad, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo,
kam so ga položili.«
Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila
h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h
grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je
prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki
so ležali tam, in prtič, ki je bil na njegovi glavi, vendar ni ležal med
povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi
oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.Nista
še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.
Razlaga cerkvenih
očetov odlomka iz Apostolskih del Sv. Gregor iz Nise pravi, da »smo
prišli do zveličanja po Krisusovem učlovečenju v katerem je premagal greh in
smrt in po njegovem križanju, smrti ter vstajenju. Pri vsem tem smo soudeleženi po
veri v Kristusa«. Teodoret Cirski ter Sever iz Antiohije dodajata, da »ta vera
izhaja iz raznih potrditev samega Kristusa apostolom« in »o kateri pričujejo
vsi preroki«, pa dodaja Didim Slepi.
Misli Benedikta XVI.
o odlomku iz Janezovega evangelija Benedikt XVI. je med obiskom svetega groba
v Jeruzalemu 25. maja 2009 dejal: »Hvalnica, ki smo jo pravkar zapeli, nas je povezala
z angelskimi zbori ter s Cerkvijo vseh časov in krajev, veličastnim zborom apostolov,
odlično družbo prerokov in sijajno množico mučencev. Peli smo slavo Bogu za njegovo
delo našega odrešenja, ki se je izpolnilo po trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa
Kristusa. Pred tem svetim grobom, v katerem je Gospod premagal želo smrti in odprl
nebeško kraljestvo vsakemu verniku, vas z velikonočnim veseljem vse pozdravljam.
Evangelij
sv. Janeza nam je posredoval sugestivno pripoved obiska praznega groba Petra in ljubljenega
učenca na velikonočno jutro. Danes se, po dvajsetih stoletjih, Petrov naslednik in
rimski škof, nahaja pred istim grobom in zre skrivnost vstajenja. Kot je to storil
Apostol, želim tudi jaz oznaniti možem in ženam današnjega časa trdno vero Cerkve,
da je bil Jezus Kristus križan, da je umrl, bil v grob položen in da je tretji dan
vstal od mrtvih. Povzdignjen na Očetovo desnico, nam je v odpuščanje grehov poslal
Svetega Duha. V nikomer drugem kot v Njem, ki ga je Bog postavil za Gospoda in Kristusa,
»pod nebom ni dano ljudem nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili«
(Apd 4,12).