Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za krizmeno mašo
Lukov evangelij 4,16-21 Jezus v Nazaretu Prišel je v Nazaret,
kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi je šel v shodnico. Vstal je, da bi bral
in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer
je bilo zapisano:
»Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da
prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da naznanim jetnikom oproščenje
in da bo slepim vrnjen vid, da izpustim zatirane v prostost, da
oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.
Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku
in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes
se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.«
Razlaga cerkvenih očetov Origen
pravi: »Jezus je šel v Nazaretu v shodnico, kjer je prebral besedilo 61.
poglavja preroka Izaija, ki je bilo tisti dan po Božji previdnosti izbrano in naznanil,
da se od sedaj v njem začenja odbdobje mesijanskega zveličanja.« Sv. Ciril
Aleksandrijski pravi, da ta »odlomek ter dogodek razodevata, da je Jezus Bog in
človek«. Sv Ambrož pravi: »Prve besede Jezusovega javnega delovanja
iz preroka Izaija kažejo na trinitarični zveličavni načrt.« Evzebij iz Cezareje
pravi: »Razlaga 61. poglavja preroka Izaija kot 'dobre novice' za uboge
pomeni, da je od sedaj on navzoč na svetu za osvoboditev jetnikov.« Sv.
Ciril Aleksandrijski nadalje pravi, da se »'leto, ki je ljubo Gospodu', nanaša
na njegove čudeže, s katerimi je osvobodil stvarstvo vezi, ter na križanje, ko je
ta osvoboditev postala vsevesoljna resničnost.«
Misli Benedikta XVI. V
središču dopoldanskega bogoslužja na veliki četrtek je blagoslov svetih olj: olja
za maziljenje katehumenov, tistega za bolniško maziljenje, ter krizme za velike zakramente,
ki podelijo Svetega Duha: birma, mašniško in škofovsko posvečenje. V zakramentih se
nas Gospod dotika preko prvin stvarstva. Tako enost med stvarjenjem in odrešenjem
postane vidna. Zakrementi so izraz telesnosti naše vere, ki zajame telo in dušo, torej
celotnega človeka. Kruh in vino sta sad zemlje in človekovega dela. Gospod ju je izbral
kot nosilca svoje prisotnosti. Olje je simbol Svetega Duha, hkrati pa se nanaša na
Kristusa, saj beseda Kristus (Mesija) pomeni 'Maziljeni'. Jezusova človeškost
je po enosti Sina z Očetom vključena v občesto s Svetim Duhom in tako na edinstven
način 'maziljena', prežeta s Svetim Duhom. Jezus je tako odprl našo človeškost
za dar Svetega Duha. Bolj ko smo povezani s Kristusom, bolj smo napolnjeni z njegovim
Duhom, s Svetim Duhom. Mi se imenujemo 'kristjani'; 'maziljeni', osebe,
ki pripadajo Kristusu in so zaradi tega deležne njegovega maziljenja, saj se jih dotakne
njegov Duh. Dopustimo, da nas ta sveta olja, ki bodo posvečena, spominjajo na nalogo,
ki je neločljivo povezana z besedo 'kristjan' in prosimo Gospoda, da se ne
bi samo imenovali kristjani, ampak to tudi vedno bolj bili.