Papež Frančišek med jutranjo homilijo: Božje usmiljenje je velika luč ljubezni in nežnosti

VATIKAN (ponedeljek, 7. april 2014, RV) – Božje usmiljenje je velika luč ljubezni in nežnosti, je ljubkovanje ran, ki so jih pustili naši grehi. Tako je dejal papež Frančišek med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte. Homilijo je navezal na evangeljski prizor, ko pismouki in farizeji pripeljejo pred Jezusa ženo, zasačeno pri prešuštvovanju. Jezusa sprašujejo, kaj naj z njo storijo, saj bi jo po postavi morali kamnati.

Po Frančiškovih besedah je zakonska zveza simbol odnosa med Bogom in ljudstvom. Ko se zakon uniči s prešuštvom, se umaže ta odnos med ljudstvom in Bogom. Pismouki in farizeji zastavijo vprašanje z namenom, da bi Jezusa lahko obtožili. Če bi jim odgovoril, da naj ženo kamenjajo, bi ljudem govorili, kakšnega učitelja imajo, ki je storil to ubogi ženi. Če pa bi rekel, naj se ji oprosti, bi mu očitali, da ne izpolnjuje postave. Njim ni bila pomembna žena, ne prešuštvo, je pojasnjeval papež, pomembno jim je bilo to, da bi Jezusa dobili v past. Gospod pa jim odgovori: 'Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.' Evangelij z določeno ironijo pravi, da so tožniki drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In Jezus ostane sam z ženo kot spovednik in pravi: 'Žena, kje so? Te ni nihče obsodil? Sama sva, ti in jaz. Ti pred Bogom, brez obtoževanja, brez obrekovanja. Ti in Bog. Te ni nihče obsodil?' In žena odgovori: 'Nihče, Gospod.' Ne pravi: 'Nisem prešuštvovala, bila je krivična obtožba.' Prizna svoj greh. In Jezus ji pravi: 'Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in od odslej ne greši več, da te ne bi doletel tak trenutek kot je bil to, da te ne bo zelo sram, da ne boš žalila Boga, uničevala odnos med Bogom in ljudstvom.'

»Jezus odpusti,« je pritrdil papež in dodal, da tukaj gre za nekaj več od odpuščanja. »Jezus obide postava in stopi onkraj. Ne pravi: 'Prešuštvo ni greh.' Tega ne pravi. Ne obsodi ga s postavo. In to je skrivnost usmiljenja. To je skrivnost Jezusovega usmiljenja.« Usmiljenje je težko razumeti, je nadaljeval sveti oče. Usmiljenje grehe ne izbriše. Kar jih izbriše, je Božje odpuščanje. »Usmiljenje je način, kako Bog odpušča.« Jezus bi lahko rekel 'Odpuščam ti, pojdi', kot je to dejal hromemu človeku. Ženi pa pravi: 'Pojdi v miru.' »Jezus gre onkraj. Svetuje ji, naj več ne greši. Tu se vidi usmiljena Jezusova drža: grešnika brani pred njegovimi sovražniki, brani ga pred pravilno obsodbo.« Tudi mnogi med nami bi morda morali iti v pekel, kar bi bila pravična obsodba, a Gospod odpušča s svojim usmiljenjem. Usmiljenje gre onkraj in človekove grehe postavi na stran.

Papež Frančišek je to ponazoril z nebom. Na nebu vidimo mnoge zvezde, a ko posije sonce, se zvezde ne vidijo. »Tako je tudi z Božjim usmiljenjem: je velika luč ljubezni in nežnosti. Bog ne odpušča z nekim dekretom, ampak z ljubkovanjem, ljubkuje rane našega greha. Kajti On je vključen v odpuščanje, vključen je v naše zveličanje. Na ta način je Jezus spovednik: ne ponižuje, ne pravi 'Povej, kaj si storil, kdaj si to storil, kako in s kom si to storil!'« Jezus pravi: 'Pojdi in od sedaj naprej ne greši več.' »Božje usmiljenje je veliko, Jezusovo usmiljenje je veliko. Odpušča nam. Ljubkuje nas,« je še dejal papež Frančišek.

Audio: